Search

The UNICEF report reveals that almost one in five children in 21 countries has experienced sexual exploitation, with more than half of the cases originating from popular social media, while four million sexual photographs of children were shared without their consent. (translated)

Ko Inštitut 8. marec zamolči dejstva in pri ZIURS pogosto ne razpravlja o tem, kaj zakon dejansko določa. 1. Pravljica o davčni reformi samo za najbogatejše ne zdrži prvega branja zakona Trditev: zakon naj bi zniževal davke samo tistim s plačo 7.500 EUR in več. Dejstvo: ta številka se nanaša na razvojno kapico pri socialnih prispevkih, ne pa na celoten paket sprememb. Predstaviti jo kot dokaz, da je ves zakon pisan izključno za najvišje plače, je preprosto zavajajoče. Zakon med drugim znižuje DDV na določena osnovna živila, omogoča začasno nižji DDV na energente, spreminja sistem normirancev, uvaja ugodnejšo prispevno osnovo za nekatere samozaposlene z nizkimi prihodki, odpravlja prispevek za dolgotrajno oskrbo za določene skupine in omogoča polno pokojnino ob nadaljnji delovni aktivnosti. Zaključek: čeprav razvojna kapica neposredno pomaga višjim plačam, zakon vsebuje tudi ukrepe, ki se nanašajo na širši krog ljudi. Teh ukrepov ni mogoče kar izbrisati iz slike, ker motijo politično sporočilo. 2. Zdravniki ne dobijo bianco menice za delo pri zasebnikih Trditev: zakon naj bi zdravnikom ponovno odprl vrata k zasebnikom. Dejstvo: dodatno delo ni prosta izbira zdravnika, ampak je vezano na predhodno pisno soglasje direktorja, časovno omejitev in pogoje delovanja javnega zavoda. Zdravstveni delavec mora dobiti predhodno pisno soglasje direktorja javnega zavoda, soglasje velja največ 12 mesecev, dodatno delo pa je praviloma omejeno na osem ur tedensko. Soglasje je dovoljeno le, če dodatno delo ne povzroči škode ali motenj javnemu zavodu in če zavod sam nima potrebe po tem dodatnem delu. Zaključek: strašiti z množičnim begom zdravnikov k zasebnikom ob takšnih omejitvah pomeni spregledati bistvo določbe: dodatno delo je nadzorovano, pogojeno in odvisno od javnega zavoda. Poleg tega zagotavlja boljši dostop do zdravnikov. 3. Tudi pri koncesionarjih se priročno pozablja na Ustavno sodišče Trditev: zakon naj bi omogočil izplačevanje dobičkov iz javnega denarja. Dejstvo: ZIURS res posega v režim presežkov pri koncesionarjih, toda razprava, ki zamolči ustavnosodno ozadje, je namerno nepopolna. Ustavno sodišče je v zadevah U-I-194/17 in U-I-59/18 presojalo omejevanje razpolaganja s presežki pri koncesijski zdravstveni oziroma lekarniški dejavnosti ter pri zdravstveni dejavnosti opozorilo na nesorazmeren poseg v svobodno gospodarsko pobudo. Zaključek: kdor govori samo o »privatizaciji«, zamolči ključni del zgodbe: država pri koncesionarjih ne ureja praznega prostora, ampak področje, kjer so omejitve že padle pod ustavnosodno presojo. 4. »Loredanov eksperiment« je politična etiketa, ne pravna analiza Trditev: zakon naj bi ponovil Loredanov eksperiment, prelil desetine milijonov zasebnikom in ljudi potisnil k plačevanju storitev s kreditno kartico. Dejstvo: to ni citat zakona, ampak politična manipulacija, ki iz možnosti sodelovanja različnih izvajalcev naredi vnaprej določen katastrofični scenarij. Možnost sodelovanja različnih izvajalcev pri zdravstvenih storitvah sama po sebi ne pomeni ponovitve določenega preteklega ukrepa, izplačila »desetin milijonov« ali daljših čakalnih vrst. Zaključek: če želiš kritizirati zakon, kritiziraj njegove člene. Če pa govoriš o kreditnih karticah, desetinah milijonov in kolapsu sistema, moraš priznati, da govoriš o politični napovedi, ne o besedilu ZIURS. 5. Pri Airbnb ne gre za konec regulacije, ampak za priročno pretiravanje Trditev: zakon naj bi ustavil omejitve in regulacijo Airbnb. Dejstvo: ZIURS ne briše regulacije, ampak začasno odlaga uporabo nekaterih novih pravil. Razlika med odlogom in odpravo ni malenkost, temveč bistvo. Zaključek: govoriti o razgradnji regulacije, ko zakon določa predvsem časovni odlog, je retorično učinkovito, pravno pa precej površno in ponovno zavajajoče. 6. Pri najemninah kritika izpusti ravno tisto izjemo, ki ji ne ustreza Trditev: zakon naj bi koristil zgolj tistim, ki služijo z oddajanjem nepremičnin. Dejstvo: poleg znižanja splošne stopnje zakon uvaja tudi 5-odstotno stopnjo za oddajanje mladim do 30 let ali družinam z otrokom, ki tam dejansko prebivajo! Zaključek: če izpustiš olajšavo za mlade in družine, lahko res ustvariš vtis darila rentnikom. A tak vtis nastane šele, ko iz argumenta odstraniš neprijetno pomemben podatek. 7. Proračunska luknja še ni avtomatično rezanje države Trditev: zakon naj bi povzročil skoraj milijardno luknjo in zato manj pokojnin, zdravstva, šolstva ter socialne države. Dejstvo: proračunski učinek zakona ni isto kot neposredna odločitev o rezanju posameznih javnih storitev. Proračunski učinek je odvisen tudi od gospodarske rasti, zaposlenosti, višjih davčnih osnov, potrošnje, racionalizacije izdatkov in prihodnje fiskalne politike. Zaključek: trditev »manj prihodkov pomeni manj zdravstva, pokojnin in šolstva« je politični slogan, ne pravna posledica ZIURS. Lahko je predmet razprave, ni pa pošteno predstavljena kot dejstvo iz zakona. #zakon #politika #gospodarstvo

Ano, situace je velmi vážná. Ve vládě máme russkou pátou kolonu v podobě SPD, russký Institut Václava Klause v podobě Motoristů a velí tomu senilní, neschopný stařec, který by v případě ohrožení sousední zemi nepomohl, spolu s partou svých přikyvujících otroků. Tohle nedopadne dobře. :( #politika #ČeskáRepublika #aktuality

Starši slovenskih prvošolcev, ki so odvrgli v smeti Ustavo RS in SLO zastavico, ki so jo prejeli otroci na prvin šolski dan, bi MORALI plačati celotno ŠOLNINO za šolanje svojega otroka IZ LASTNEGA ŽEPA. Dovolj je nehvaležnega ropanja SLO neto davkoplačevalcev. #Slovenija #Šolstvo #Družba

Kako te ni sram UDBO prednikov? Kako te ni sram, da je tvoj oče v MK opral milijone? Kako te ni sram, da molčiš o jankovič drekovodu? Kako te ni sram, da so zaradi tebe družine ostale brez hiš? Kako te ni sram, da se boriš za pobijanje nerojenih otrok? Grda je tvoja karma! #sram #karma #politika

Res je, meni ni bilo prav NIČ na pladnju prinešeno. Mojim so po vojni vse pokradli. Stari oče je z eno nogo (ostala v Galiciji) moral hudo garati, da je preživel 4 otroke. Mama je rekla, da se je do sitega najedla šele leta 1951! Se pa nihče od mojih staršev, stricev in tet, kljub mizeriji, NI vpisal v partijo. In tudi nihče od vnukov ne. Kdo se je v partijo vpisoval pa sem že enkrat zapisal, in ne bom več ponavljal. Opravičila za vpis v partijo NI. #zgodovina #spomini #vojna

📚 Poslanica predsednika vlade @JJansaSDS ob začetku šolskega leta Dragi učenke in učenci, dragi dijakinje in dijaki, počitnice so prehitro minile, a verjamem, da se veselite šole. V novo šolsko leto stopite z radovednostjo pa tudi zaupanjem, da bo vse dobro. Bodite pogumni. Vztrajajte, ko se vam bo zdelo, da je težko in da ne zmorete. Zaupajte vase. Zmorete veliko več, kot si mislite. Nekateri med vami prvič stopate v šolo. V šoli ne boste spoznali samo črk in številk. Izvedeli boste tudi marsikaj o svetu, v katerem živite, o naši domovini in o ljudeh, s katerimi jo delimo. Šola namreč ne daje samo znanja. V njej se učimo tudi živeti drug z drugim. Spoštovati drug drugega in tisto, kar nam je skupno. Učimo se, da lahko vsak nekaj prispeva – v svojem razredu, med prijatelji in nekoč tudi v skupnosti, v kateri živimo. Spoštovane učiteljice in učitelji ter vsi, ki skrbite za naše šole in mlade. Hvala za vaše znanje, potrpežljivost in zgled. Cenimo vaše delo in smo vam zanj hvaležni. Mladim pomagajte odkrivati njihove talente, razvijati njihove potenciale in krepiti zaupanje vase. Hvala tudi staršem, ki otroke spremljate in spodbujate na njihovi poti. Če kdo, potem vi dobro veste, da odraščanje ni lahko. Sploh v današnjem svetu ne. Zato je dober zgled, razumevanje in podpora, ki jo otroci najdejo v svojih starših, nekaj, kar mladi najbolj potrebujejo. Dragi učenke, učenci, dijakinje in dijaki, naj bo to lepo, uspešno in nepozabno šolsko leto. Kar tudi verjamem, da bo. Srečno. #šolskoLeto #izobrazba #podpora

Za začetek šolskega leta v 🇸🇮 si želim le dve stvari. 1️⃣ Da bi čim več staršev, ki svojemu otroku ne morejo privoščiti dodatne učne pomoči, vedelo, da lahko dostop do @Astra__AI dobijo popolnoma brezplačno. Lahko nam enostavno pišejo na [email protected] in uredimo. 2️⃣ Da bi čim več učiteljev vedelo, da lahko Astra AI prav tako uporabljajo popolnoma brezplačno. Poklic učitelja se z umetno inteligenco nedvomno transformira in ob hudem pomanjkanju učiteljev v slovenskih šolah je ključno, da to tehnologijo spoznajo vsi in se z njo naučijo opolnomočiti sebe in učence, ki jih poučujejo. Popolnoma odprt del portala, ki se imenuje "Učne aplikacije" omogoča uporabo vizualnih aplikacij za poučevanje v razredu in učenje doma. Poleg tega pa lahko učitelji sami začnejo ustvarjati svoje aplikacije, brez predznanja programiranja. Več na: https://t.co/S7YEScsvvh Hvala celotni Sloveniji, ki nas podpira že od začetka pred tremi leti. Vsaka objava, ki jo delite nam zelo pomaga 💙 Srečno v šolskem letu 2026/27 🍀 #izobraževanje #umetnainteligenca #šolskoletoceljenje

Včera jsem se vás ptal, jestli byste měli zájem o seriál - příběhy význačných žen - zejména vědkyň, které ale téměř nikdo nezná (nebo alespoň u nás). Doufal jsem ve větší zájem, ale přesto se pár desítek z vás našlo, a tak začnu právě ženou, která jako první popsala, jak se vědkyním krade sláva a sama přitom z dějin téměř zmizela. Uvidíme, jestli se to chytne, další osud seriálu je ve vašich rukou. Je v tom trpká ironie: Matilda Joslyn Gageová se stala obětí jevu, který sama odhalila. Teprve v roce 1993 tento mechanismus pojmenovala jiná historička právě po ní: Matildin efekt. V roce 1870 vydala Gageová třicetistránkový spisek Woman as Inventor (Žena jako vynálezkyně) a o třináct let později ho rozšířila ve formě článku pro prestižní časopis North American Review. Píše v něm, že ženy odpradávna vynalézaly – od postupů zpracování hedvábí a krajek až po hlubinný dalekohled –, ale veškeré zásluhy si nakonec vždy připsal nejbližší muž. Často to byl přímo manžel – vdaná žena totiž v tehdejších Spojených státech neměla právo na výdělek z vlastního patentu. Gageová to nepsala jen jako teoretické zamyšlení; její práce byla uceleným katalogem konkrétních případů. Nejznámější z nich je spor o odzrňovač bavlny. Gageová tvrdila, že tento přelomový nápad ve skutečnosti patří Catherine Littlefieldové Greeneové, vdově po generálovi, která na své plantáži hostila mladého Eliho Whitneyho. Právě Whitney stroj podle jejího návrhu sestrojil a následně na něj získal patent. Historici se dodnes přou o to, jak velký podíl Greeneová vlastně měla. Pro Gageovou však nešlo jen o jeden konkrétní vynález. Šlo o systematický vzorec: žena něco vymyslí, muž to zpeněží a učebnice si zapamatují pouze jeho jméno. Matilda Joslyn Gageová se narodila 24. března 1826 v newyorském městě Cicero do rodiny bojující za zrušení otroctví. Dům jejích rodičů, a později i její vlastní dům ve Fayetteville, sloužil jako stanice tzv. podzemní železnice, jež pomáhala uprchlým otrokům. V roce 1852 poprvé promluvila na národním sjezdu za práva žen, přestože jí tehdy bylo pouhých čtyřiadvacet let. Společně s Elizabeth Cady Stantonovou a Susan B. Anthonyovou založila Národní asociaci pro volební právo žen a podílela se na sepsání prvních tří svazků díla History of Woman Suffrage. Byla však mnohem radikálnější než její dvě kolegyně. Odsuzovala církev jako hlavní oporu podřízenosti žen, tvrdě hájila práva původních obyvatel a dokonce se nechala čestně adoptovat do vlčího klanu Mohawků. Když se v roce 1890 hnutí za práva žen sloučilo s konzervativnějším proudem, Gageová na protest vystoupila a založila si vlastní organizaci. Za trest ji hlavní proud sufražistek ze svých dějin vymazal. Feministka Gloria Steinemová ji později výstižně označila za „ženu, která předběhla i ty, jež samy předběhly svou dobu“. Zemřela v roce 1898 v Chicagu u své dcery Maud, manželky L. Franka Bauma, autora slavného Čaroděje ze země Oz. Baum pojmenoval hlavní hrdinku Dorotku po vnučce Gageové, která zemřela v kojeneckém věku. I v tomto slavném příběhu se tak tiše ozývá stejný motiv: silná žena v pozadí fenoménu, jejž celý svět zná pod cizím jménem. Sto třiadvacet let po vydání spisku Gageové dala tomuto jevu konečně jméno historička Margaret W. Rossiterová. V roce 1993 publikovala v časopise Social Studies of Science (@Soc_Stud_Sci) článek s názvem The Matthew/Matilda Effect in Science. Takzvaný Matoušův efekt (dříve popsaný sociologem Robertem Mertonem) definuje pravidlo, podle kterého slavný vědec získá nepoměrně více uznání i za práci, na níž se podílel jeho méně známý kolega. Rossiterová k tomuto principu přidala genderovou variantu a pojmenovala ji po Gageové – protože ta tento fenomén nejen jako první popsala, ale sama se stala jeho obětí. Rossiterová o ní napsala, že „zahlédla, co se děje, pochopila vzorec, odsoudila ho, a přitom si jím sama prošla“. Sama Rossiterová, jež zemřela v srpnu 2025 ve věku 81 let, strávila desítky let v archivech a napsala tři monumentální svazky díla Women Scientists in America. Když jako doktorandka poprvé oznámila, že chce zkoumat historii vědkyň, kolegové se jí smáli, že to bude velmi tenká knížka. Nakonec jich objevila stovky. Příklady, které Rossiterová uvádí, dobře rezonují i dnes. Snímky DNA Rosalind Franklinové. Teoretický výklad jaderného štěpení Lisy Meitnerové, za který dostal Nobelovu cenu výhradně Otto Hahn. Středověká lékařka Trota ze Salerna, jejíž spisy se po její smrti začaly účelově připisovat mužům. Nettie Stevensová, jež objevila chromozomy X a Y. Nebo Jocelyn Bellová Burnellová, která ještě jako doktorandka objevila pulsary, avšak ocenění za objev převzal její školitel. Tento jev bohužel neskončil s 19. stoletím. Studie stále dokazují, že naprosto identický odborný článek získá vyšší hodnocení a respekt, pokud je pod ním podepsán muž. V Česku na tuto problematiku dlouhodobě upozorňuje Národní kontaktní centrum – gender a věda (@NKC_CZ) při Sociologickém ústavu (@Sociologicky) AV ČR (@Akademie_ved_CR). Česká republika navíc vykazuje jedny z nejhorších statistik v Evropě, pokud jde o podíl žen ve vedení výzkumných institucí. Zarážející je i fakt, že celá polovina Češek s čerstvým doktorátem do výzkumné sféry nakonec vůbec nenastoupí. Matilda Joslyn Gageová v roce 1883 napsala, že pokrok vzniká z řady drobných kroků a že nelze předvídat, co se stane, když z historie vynecháme i tu nejnepatrnější osobu. Právě proto má smysl vracet těmto ženám jejich jména. Nejde o pouhé morální gesto, ale o nezbytné narovnání historických faktů. Bez nich je totiž historie vědy neúplná a zkreslená. Osobně vidím ale ještě snad důležitější důvod pro jejich zviditelnění - chceme-li, aby se naše dcery samy věnovaly vědě, potřebují takové silné pozitivní vzory. Musí vidět, že ženy jsou neméně schopné a jen potřebují příležitost a musíme jim vštípit, ať bojují za přiznání svých úspěchů nejen pro ně samé, ale i pro generace dalších žen. Tento text je úvodem k novému seriálu o vědkyních, které Matildin efekt téměř vymazal z naší paměti. V následujících týdnech bych vám rád mnohé jejich práce a osudy postupně představil, záleží jak se vám bude téma líbit a budete-li mé články sdílet. Taky mi pište své náměty - která zapomenutá vědkyně (světová i česká) by podle vás měla dostat také prostor? Napište mi do komentářů. A nezapomeňte sledovat @tkapler, ať vám další díly neuniknou. Hash: #zeny_ve_vede #Matilda_effect #zeny_ve_vede #Matilda_effect #feminismus

Smo gnili. In postajamo še bolj gnili. Moški pošlje dečku po Messengerju fotografije golih žensk in svojega nabreklega tiča. Isti moški je obsojen, ker je spolno občeval z dvema otrokoma. In potem pride višje sodišče in reče: ja, slika nabreklega tiča, poslana otroku, to pa še ni pornografija. Golota še ni dovolj. Mora biti bolj izrazito, pretirano, drastično. Moraš otroku skoraj dokazati, da mu je to “negativno vplivalo na razvoj”, drugače pa, no, saj veste, nič. Sodišča se igrajo z besedami, dokler otrok ni več otrok, ampak “oseba, pri kateri še nismo dokazali negativnih posledic”. Samo spomnimo se celjskega višjega sodnika, mislim, da se piše Kmet, ki je pred časom v svoji obrazložitvi za ponovno sojenje pedofilu, dedku deklice, obrazložil, da bi obtoženec moral “zaslišati obremenilno pričo”, na sodišču. In da ni dovolj, da se je sodišče uprlo na pisno mnenje sodne izvedenke za klinično psihologijo. Šlo je za šest let starega otroka. Torej, po Kmetovo, dedek najprej nekaj let posiljuje svojo vnukinjo, potem pa bi jo v zvezi s tem še zasliševal na sodišču. To ni pravna razlaga. To je izgovor za gnilo državo. Sramota! https://t.co/G8w53rLDZS #pravosodje #pedofilija #sramota

Danes je bil naš župnik precej šegav. Pri oznanilih je temo o krstih zaključil z: "Ljubite se, rojevajte, jaz bom pa krščeval!" 😂 Povabilo k ofru (gradimo nov duhovniški dom) pa takole: Kaj pa vem kaj se zgodi, ta teden je spet enega duhovnika infarkt, pa je deset let starejši od mene. Torej, če se mi kaj zgodi in bi se kaj govorilo, vam povem kar sam: nezakonskih otrok nimam, pufov in kreditov tudi ne, na banki bo pa še kaj ostalo, ko boste danes tako veliko darovali!" 😂 Mi seveda razumemo in se njegovemu hecanju nasmejimo, del Xa (predvsem tisti del, ki ne hodi k sv. mašam in ne daruje), se bo pa verjetno zgražal. Ps: danes smo imeli semanji dan, ko "župnija" vsem časti kosilo... Domači možakarji pečejo na žaru, gospodinje pripravijo zelenjavo, spečejo kruh, slaščice, en gospod je letos pripravil pražen krompir, mladi delijo... In jemo in klepetamo in se navdušujemo nad otroškimi vozički, katerih je letos res precej 🙏. #župnija #krst #smešno

Národ, který byl otrokem Sovětského svazu a všechny tyto věci mu musel prodávat pod cenou. V ČKD vyrobili elektrické lokomotivy a vyměnili se za pár vagonů nahnilejch pomerančů z Kuby a nekvalitná železnou udy ze Sibiře. Zoufale podinnvestované továry se stroji často ještě z první republiky a protektorátu, které po roce 89, kdy se otevřel trh, absolutně nemohly konkurovat. #historie #ČKD #průmysl

As parents, we are always looking for ways to best protect our children, and vaccination against HPV is one of the few opportunities that can literally prevent the development of several types of cancer, both in women and men. In Slovenia, vaccination for young people is free, and it is most effective. (translated)

The article describes the violent annexation of the West Bank by Israel, where the occupation's systemic measures and brutal attacks on the Palestinian population are part of a broader policy aimed at the complete annexation of the area since 1967, with more than a thousand Palestinians killed in the last three years, including 200 children. (translated)

➡️ Mi pišejo: Obrazi Velenja - Pozdravljeni, že nekaj časa razmišljam, da bi bilo pametno, da se oko medijev obrne tudi v Velenje. Velika večina, ki nas tukaj živi (vsaj teh, ki smo Slovenci), smo vedno bolj razočarani in razmišljamo o tem, da bi se preselili. Tudi najini otroci, kljub temu, da imajo tukaj veliko prijateljev, komaj čakajo, da gredo iz Velenja. Že samo dejstvo, da se je naredil cel halo, ker je g. Pačnik odrezal glavo kipu Tita, pove vse. To, da pa so takoj lahko sprovedli vse organe, da so lahko postavili glavo nazaj, pa razkrije celoten obraz Velenja. Ko pade drevo na oz. zraven vrtca, pa traja tudi po več tednov ali mesecev, da se odstrani. Ni bilo težko najti denar za Tita, ko je zgorel kozolec na Škalskem jezeru, ki je simbol slovenskega naroda, pa se ne splača in ne vidijo smisla, da bi se postavil nov. Čeprav bi bila to prva stvar poleg jezera, ki bi jo videli vsi (domačini in drugi), ko bi se pripeljali v Velenje skozi nov tunel. Ceste po središču Velenja so slabše, ko v rimskih časih. Luknja pri luknji, tako da te je včasih strah, da boš presekal gumo ali pustil podvozje. Pa to ne govorimo o tem, da se voziš hitro. Dovolj je, da se voziš po omejitvi, pa se lahko zgodi, da bi pustil podvozje kar na cesti. Seveda ne moremo mimo super ideje, da so zožali cesto Talcev (cesta, ki pelje mimo Lidla proti Tušu in naprej proti Jagru, Merkurju in naši novi obrtni coni). Tako da je tam prepovedan promet za tovorna vozila. In so speljali tovorni promet skozi center, po dveh možnih cestah, ki obe peljeta mimo šol, vrtcev, glasbene šole, mimo centra za šolo,vzgojo in izobraževanje (šola za otroke s posebnimi potrebami) ter mimo doma starostnikov. Bravo! :( Tudi naš Center je nova cvetka naših veleumnežev. Prenavljali so ga več kot eno leto. Sedaj je delno odprt, vendar je katastrofa od katastrofe. Po tleh so plošče, ki niso ravne, dreves in zelenja je ravno toliko, da lahko rečeš, da je. Drugače pa belina, da rabiš sončna očala. Dostop do trgovin in lokal je za invalide in vse, ki težje hodijo, zelo nehvaležen. Po celi liniji imaš možnost dovoza z vozički, za otroške in invalidske vozičke za pa samo na 2 koncih. Stopnica, ki se zlije s celotno podlago, je tako neopazna, da so ljudje že padli. Včeraj je naš župan šel pogledat, potem ko se je že nekaj ljudi poškodovalo in padlo, kako to rešit. Kje so bili strokovnjaki prej? Kdo je lahko to potrdil? Prav tako pa je ploščad centra višja od vhodov v trgovine oz je nagnejna proti levemu delu trgovin in ob nalivih bodo imeli vso vodo v lokalih. Peš pot od Gorenja proti Hoferju in jezeru ter nazaj proti Merkurju je zvečer zelo neosvetljena in divjanje skuterašev in tistih na električnih skirojih nič ne pripomore k temu, da bi bilo kaj bolje. Govorijo o turizmu, da se turizem razvija ... Kje? Razen Velenjskega jezera in Kampa Velenja se ni nič naredilo. Imamo 1 hotel, za drugega sploh ne vem, če obratuje. Restavracija jezero, ki ima super lokacijo, veliko parkirnih prostorov, je bila nekaj časa odprta le 3 dni na teden, sedaj pa je že vsaj 1 mesec zaprta. Sredi glavne sezone. Tudi če spada po Rudnik, kje je ves denar, ki ga dobijo za prestrukturiranje? Da se o novi obrtni coni sploh ne bi pogovarjali. Torej, VonPharma zgradi stavbo in dobi subvencijo preko Spirita. In potem ugotovijo, da nekaj ni ok in morajo vrniti subvencijo. Sedaj se ta stavba prodaja za dobrih 8.000.000 €, lastnik podjetja toži državo za 12,600.000 € zaradi stroškov in neizplačila subvencije. In uganite kaj? Sedaj gradi novo stavbo pod drugim imenom in spet bo dobil subvencijjo. Iz zanesljivih virov pa vem, da je kar nekaj podjetnikov, ki so tam gradili ali želeli graditi in zaprosili za subvencijo (za manjše zneske), bili zavrnjeni. Potem pa je tukaj naša mladina - imava 4 otroke, najstarejši je star 18 let, in v tem času se ni prenovila nobena šola ali telovadnica. Da ne bom preveč nesramna in rekla, da se ni nič naredilo. So prepleskali kje kakšno šolo znotraj, preuredili del notranjosti, ker je bilo potrebno urediti v šoli igralnico za najstarejše vrtičkarje (ker je zmanjkalo prostora v vrtcu) in zgradili del, kjer so prvošolčki. Aj, pa na naši šoli so malo razširili jedilnico. In obnovili so WC-je in zdaj so brez glavnih vrat na straniščih. :( Isto velja isto za vrtce. Dodali so nekaj kontejnerjev, kot zasilno rešitev, ki je postala trajna rešitev. O tem, kako vroče je tam not poleti, raje ne bi. Največji šok pa sem doživela, ko sem čakala na govorilne ure in bila priča, da je delodajalec prišel na govorilne ure za otroka svojega zaposlenega, ker nihče ni znal govoriti vsaj osnovne slovenščine. In potem delajo otroci težave v razredu, ker jim ni zanimivo in jim je brezveze in ker vedo, da na koncu bojo napredovali v višji razred, ker se tudi pri nas pojavlja ustrahovanje zaposlenih na šolah :( In smo pri novem problemu: Viole Velenje - ena od skupin, ki ustrahuje otroke, mladino in tudi starejše. Uničujejo stvari, kradejo, delajo nemir po naseljih, vendar jim nihče ne upa nič. To je samo nekaj stvari, ki se v Velenju dogajajo oz. ne dogajajo. Zgodbe, ki mi jih ljudje povejo, bolijo, ko vidiš, da se domači prebivalci, starejši, mladi ... ne počuti varno in gredo s strahom v šolo, na avtobusno ... ker smo postali manjšina v svojem kraju. Ne vem, ali bo to komu zanimivo, bo kdo morda šel kaj preiskovati ali bo šlo mimo. Morda pa pade na plodna tla in bo našemu županu malo pristriglo peruti :( Lep pozdrav, U. R. (ime in priimek pošiljateljice znano avtorju tvita) #Velenje #Slovenija #turizem