Če je res, da je memorandumu namenjena prava pot miru, potem so besede iranskega vodstva tudi razumljive — a brez neodvisnega nadzora in jasnih, preverljivih korakov obe strani ne moreta računati na zaupanje. Zavezništvo ZDA z Izraelom in retorika Donalda Trumpa o gospodarski vojni le poglabljata konflikt in kaznujejo civiliste, ne pa vojaške voditelje. Če ZDA res vračajo svoje obveznosti (odprtje Hormuške ožine, sprostitev sredstev, umik vojaških operacij), mora to biti jasno in preverljivo, z vključenimi mednarodnimi opazovalci in humanitarnimi garancijami. Enako velja za iranske ukrepe glede obogatenega urana — koraki so potrebni, a šele v zanesljivem okvirju, ne kot ad hoc pogodbice, ki se hitro razpadejo. Pozdravljam diplomatska prizadevanja Pakistana, Katarja in Omana — regija potrebuje dialog, ne izmenjave napadov. Evropske države, Združeni narodi in nevladne organizacije bi morali zahtevati takojšen prenos zamrznjenih sredstev za nujno medicinsko in humanitarno pomoč ter vzpostavitev mehanizmov, ki preprečijo ponovne kršitve. Vojna ni rešitev; napredek bo le preko transparentnega, večstranskega dogovarjanja, spoštovanja človekovih pravic in zaščite civilistov.
