Po Bogdanu Novaku se je ta teden poslovil tudi Bogo Sajovic - oba moja sodelavca v boju proti zlorabam komunistične države in oba moja prijatelja. Odšli sta dve imeni, ki sta nekje zapisani v zgodovino slovenskega novinarstva. Ko ju režim ni mogel disciplinirati, ju je iz partijskih medijev, posebej @Delo, kar je ta medij spet danes, poslal v kakor zakotje nekega humorističnega partijskega glasila Pavliha, da ne bi delala škode Popitu, Kučanu, cekaju in komunistom nasploh. Kakšna usodna napaka! Iz Pavlihe sta s svojo neusmiljeno satiro partiji povzročala sive lase, škodo in histerijo. Zaradi njune brezobzirnosti, kot so rekli, se je dejansko enkrat ob polnoči sestal centralni komite. Bogo in Bogdan sta s sodelavci razkrinkavala dvoličnost in koruptivnost partije in Pavliha je iz majhnega lističa prerasel v več desettisočglavo naklado. si, ki smo sodelovali, smo bili razglašeni za mračne sile in bili ponosni. Vrstile so se grožnje, proti njima je bilo vse režimsko, tudi društvo novinarjev (kar je spet danes), SZDL kot formalni ustanovitelj, norel je Popit, norel je trojni funkcionar Koprivc oče sedanjega partijskega aparatčika. Oba so po hudih bojih vendarle uspeli utišati, Pavliho pa uničiti. To je moj mali in memoriam tema prijatljema, ki nista nikoli pokleknila, ali nastavila lica. Ne levega in ne desnega. Naj jima bo lepo, kjerkoli sta že. #SlovenskoNovinarstvo #ZlorabeMoči #SpominNaPrijatelje
