🤡 Demokracija te pred tremi meseci vljudno pospremi skozi vrata parlamenta, ti pa z domačega naslonjača potegneš Hitlerja iz leta 1933 in nas učiš o značaju. Ne razumite me napak. Vsak ima pravico pisati na Facebooku. Ampak ko za ilustracijo svoje globoke misli o usodi naroda izbereš zaprašeno fotografijo, prek katere se v debelih črkah šopiri vodni žig Alamy, je v tej režiji nekaj, kar diši po Butalah. Kršenje avtorskih pravic, ker je vse naše, družbena lastnina. Logika je namreč prefinjeno spirjena. Demokracija je čudovita, dokler glasuje zame. Ko pa isti narod, ki naj bi bil tako naiven, da ne prepozna nevarnosti, mene ne izvoli, postane žrtev manipulacije. Krivi so mediji, ovčke smo mi. Mimogrede, ravno tisti mediji, ki so jo leta gradili v najbolj priljubljeno političarko, dokler realnost pri volilni skrinjici tega ni popravila na 3893 glasov. Pa še nekaj. Govoriti o tem, komu si pripravljen reči ne, je lepo. Še lepše bi bilo, če bi se kdo spomnil, da je značaj tudi to, kako odideš. V tišini in z malo sloga, ne pa da iz vsake funkcije, iz katere te pospremijo, potem na omrežjih mahaš s Hindenburgom in nacizmom. In ta refleks, kjer vsak, ki misli drugače, čez noč postane nacist, je iz istega obdobja kot tista fotografija. Obrabljen. Mislil sem, da smo to kot narod prerasli. Nismo Butalci, dragi rojaki. Ravno zato, bi morali take objave igorirati. Ker so nespodobne in kako je že rekel Stevanović. #demokracija #avtorskePravice #mediji
