Search

Hrvatska se suočava s ozbiljnim zaostajanjem u primjeni umjetne inteligencije (AI), što HUP potvrđuje zabrinjavajućim podacima koji pokazuju povećanje razlike u AI usvajanju između Hrvatske i EU, te ističe potrebu za ulaganjima u digitalne tehnologije i ljudski kapital kako bi se povećala produktivnost i konkurentnost u gospodarstvu. #umjetnainteligencija #digitalnatransformacija #ICTsektor

Novi Zeleni kompas HUP-a povezuje tvrtke s dovoljno informacija i podrške kako bi se uskladile s novim europskim pravilima o ambalaži i emisijama, pružajući im konkretne resurse i smjernice za uspješnu prilagodbu na nadolazeće promjene u legislativi. #ZelenaTranzicija #Emisije #Regulativa

Weil gerade von Seiten der Politik und mancher Medien tödliche Badeunfälle dem Klimawandel zugeschrieben werden, habe ich mir die Angaben zu den Todesopfern angesehen. In Bayern werden ja glücklicherweise die Nationalitäten von Personen angegeben, die in Polizeiberichten auftauchen. Spoiler: Es liegt eher nicht an angeblich höheren Temperaturen, mit denen unsere Körper, wenn sie ins Wasser hüpfen, nicht umgehen können und deshalb ihren Dienst versagen. Es liegt mit hoher Wahrscheinlichkeit an mangelnden Schwimmfähigkeiten von Personen, die gar nicht oder noch nicht so lange hier leben. Bei deutschen Opfern dürfte eher das hohe Alter ursächlich gewesen sein und nicht der Klimawandel. Hier die Angaben zu den Opfern von Badunfällen in Bayern im laufenden Jahr: Bei deutschen Staatsangehörigen gab es bis dato insgesamt fünf Opfer zu beklagen. Das jüngste Opfer war 73 Jahre alt, die anderen Vier waren zwischen 82 und 85 Jahre alt. Alle nun folgenden Opfer von Badeunfällen in bayerischen Gewässern waren unter 30 Jahre alt und gliedern sich nach der Herkunft wie folgt auf: - Deutsche und türkische Staatsangehörigkeit – 1 Person -Polen – 1 Person Ukraine – 1 Person Uganda – 1 Person Frankreich – 1 Person Georgien – 1 Person Syrien – 1 Person Indien – 1 Person Benin – 1 Person Ich gehe davon aus, dass die Zusammensetzung der Opfer in den anderen Bundesländern nicht stark abweichen wird. #Klimawandel #Badeunfälle #Schwimmfähigkeiten

Ukraina sõda on põhjustanud Naiskodukaitse liikmeskonna hüppelist kasvu, tuues organisatsiooni uusi, varasemalt militaarset tausta mitteomavaid naisi, kes soovivad omandada kriisi ajal vajalikku oskusteavet ning suurendada oma valmidust riigikaitseks, nagu selgub Tartu Ülikooli bakalaureusetööst. #Naiskodukaitse #UkrainaSõda #Kriisivalmidus

🇳🇴Vedno si dopovedujemo, da je Norveška boljša od nas , ker je bogata z nafto. Motimo se. Bogata je zato, ker razmišlja drugače. In prav ta način razmišljanja je edino, kar nam v resnici manjka, da bi ji bili podobni. Naj razložim. Norveška je ena tistih držav, ki se na seznamih najbogatejših držav sveta venomer uvrščajo na sam vrh. A ko prideš sem, te ne prevzame denar. Prevzame te nekaj drugega. Prevzame te občutek, da je nekdo sedel in premislil vsak korak, ki ga narediš čez dan, in potem vse odvečne pobrisal. Ustavim se na bencinski črpalki. Ni zaslona s petnajstimi pod meniji. Ni kartice zvestobe. Ni vprašanja, ali želim vrečko, hrenovko in srečo v žrebu. Prisloniš kartico ali telefon k točilki in gorivo steče. Brez enega samega klika. Kot da bi se nekdo vprašal, kateri koraki so pri točenju goriva sploh potrebni, in vse ostale vrgel v smeti. Prideš v kamp. Ni recepcije, ni obrazcev, ni gospe, ki v zvezku išče tvojo rezervacijo. Prisloniš kartico, dobiš številko, vstopiš. Konec. Norvežani so obsedeni z uporabniško izkušnjo. Ne z lepoto, ne s statusom, ne s tem, da je videti drago. Obsedeni so s tem, da iz vsakega procesa odstranijo odvečen korak. Cel narod razmišlja kot oblikovalec uporabniške izkušnje , ki mu vsak nepotreben klik povzroča fizično bolečino. In prav zato so preklopili na elektriko pri avtomobilih. Ne zaradi planeta, ne zaradi Bruslja. Elektrika je preprosto zmagala test uporabniške izkušnje. Manj korakov, manj servisa, manj drame. Zato so januarja na vsej Norveškem prodali sedem novih bencinarjev. Sedem. Ne sedem tisoč. 97 odstotkov novih avtomobilov je električnih. Prevozil sem 2000 kilometrov njihovih cest in šele zdaj mi je nekaj postalo jasno. Najvišja omejitev na avtocesti je 110. Večinoma voziš 80, kje na res urejeni cesti morda 90. Prvi dan sem godrnjal kot pravi Slovenec. Kam se pa vsem tako mudi. Potem pa dojameš, da se nikamor ne mudi in da je prav to poanta. Norvežan je iz vožnje odstranil odvečen korak, ki mu doma rečemo adrenalin. Avto ni oder za dokazovanje, ampak orodje, ki te pripelje od točke A do točke B. Brez prehitevanj, brez trobljenja, brez tekmovanja, čigav je večji. Brez prehitevanj. Brez hupanja. Brez enega zastoja. In rezultat? Po podatkih Mednarodnega transportnega foruma ima Norveška že skoraj desetletje zapored najnižje število smrtnih žrtev na cesti na prebivalca med vsemi razvitimi državami. Ne zato, ker bi imeli boljše avte. Ampak ker so se odpovedali nepotrebni hitrosti prav tako, kot so se odpovedali nepotrebnemu kliku na črpalki. Manj korakov. Manj mrtvih. Ta obsedenost s preprostostjo se vidi celo v njihovih hišah. Norveška hiša se z naravo ne prepira. Ne postavi se na vrh hriba, da bi ga premagala. Uleže se vanj. Les, steklo, nizka streha, nič odvečnega. Hiša ni spomenik lastnikovemu egu, ampak del pokrajine. Kot da bi bila tam že prej kot lastnik. In tu pride tisto, kar bi si moral Slovenec prepisati v beležko. Na Norveškem imajo pravico, ki ji rečejo allemannsretten. Pravico vsakogar, da hodi po naravi, da prespi pod milim nebom, da postavi šotor, ne da bi ga kdo preganjal. Divji kamp tam ni prekršek. Je pravica. Pri nas te za isti šotor ob jezeru čaka inšpektor in kazen. Logika je butalska in preprosta. Državljanu ne zaupamo, zato ga kaznujemo, še preden sploh kaj naredi. In prav tu je paradoks, ki ga doma nikoli ne bomo razumeli. Norvežan za seboj ne pusti smeti. Ne zato, ker ga nekdo gleda. Ampak ker se v naravi počuti kot doma, doma pa ne razmetavaš smeti po dnevni sobi. Ko človeku naravo zaupaš, jo začne varovati. Ko ga za vsak korak kaznuješ, jo začne sovražiti. Mi smo prepričani, da red pomeni več pravil, več tabel, več prepovedi, več kazni. Norvežani so nas prehiteli z ravno obratno logiko. Manj korakov. Več zaupanja. In naenkrat vse deluje. #Norveška #UporabniškaIzkušnja #Preprostost

Hups kukkuu, Rosa on haistanut uppoavan laivan ja on irtisanoutunut lobbarijärjestö Kulta ry:n pääsihteerin tehtävästä plus muuttanut maalle. Kulta ry on järjestöjen järjestö, joka kinuaa verovaroja kulttuurille ja taiteelle. 1/2 https://t.co/b5shwtDtQ8 #Kulttuuri #Taide #Uutiset

Saksamaa tööstustellimused hüppasid mais 1,9 protsenti, ületades analüütikute ootusi, peamiselt tänu transpordivahendite tellimuste, sealhulgas kaitsevarustuse, suurenemisele, kuid majandusministeerium hoiatab, et geopoliitiline ebakindlus jääb kõrgeks. #Saksamaa #tööstus #kaitsekulud

Hij zegt 'Ik heb m'n hele leven al dingen moeten afsluiten omdat mijn vader op ambassades werkte. Om de zoveel jaar verhuisden we. Hup we sluiten dit af en nu de blik naar voren'. Uit de dikke duim. Frans woonde in NL, bij zijn moeder van wie vader gescheiden was. Vader zat in Rome en in Boedapest. Ik werkte met hem samen. Frans kwam op vakantie, in de zomer. Voorheen was het altijd de mijnwerkersachtergrond van z'n vader waarmee hij pronkte. De man kletst maar wat. #verandering #familie #levensverhaal

Pimeintä ennen aamunkoittoa? IRENin kurssi on laskenut niin, että voisimme olettaa firmassa vallitsevan hirmuisen kriisin. ATH:sta on rysähdetty lähes -50%. Tämä se on sijoittajan riemu ja kirous. Nyt pitää päättää, mihin uskoo ja tietää, mitä tietää. Jos data on hapantunut, voit myydä. Jos jengi panikoi turhaan, saat lappuja hupihintaan. Tämä harjoitus on nähty monta kertaa. Katso peiliin. Tee päätös. Ostin eilen lisää. Voin olla totaalisesti väärässä ja autuaasti korvessa. #sijoittaminen #kriisi #osakkeet