Search

Društvo novinarjev pravi, da bi bila novela zakona o rtv, s katero bi prenehali mandati članov sveta in uprave rtv, lahko v neskladju z ustavo. Pa saj so ravno to podpirali, ko je Golobova koalicija 2022 naredila enako. Tedaj se jim ni zdelo v neskladju z ustavo. Res so bedni. #novinarstvo #RTV #zakonodaja

Da ne bo nejasnosti. Dotična javna uslužbenka sedanjega delovnega mesta ni zasedla v času aktualnega vodstva ministrstva. Za nedoločen čas je bila kot vodja Sektorja za pravne in mednarodne energetske zadeve na direktoratu za energetiko zaposlena že pred nastopom funkcije državne sekretarke v prejšnji vladi. Po prenehanju funkcije se je 28. maja 2026 skladno z 28. členom Zakona o funkcionarjih vrnila na prejšnje delovno mesto. Njena vrnitev je torej izhajala iz veljavne zakonodaje in predhodno sklenjenega delovnega razmerja. Osebno sem seznanjen z njenim nezakonitim delovanjem v postopkih, povezanih s kanalom C0, kar je ugotovilo tudi Upravno sodišče. Zakonitost in strokovne odgovornosti jemljem resno, saj so ključna za zaupanje javnosti v delo ministrstva. Zato bo omenjena javna uslužbenka tudi morala sprejeti odgovornost. V tem mandatu ne bo prevzela nobene od ključnih strateških vlog, niti ne bo sodelovala pri sprejemanju najpomembnejših strateških odločitev resorja. Vodstvo ministrstva bo zagotavljalo, da bodo ključne odločitve sprejete strokovno, pregledno in zakonito ter ob jasno določeni odgovornosti. #javnauslužba #zakonodaja #odgovornost

‼️ Zelo dobro sestavljeno. @ZNPSLO @LukaSvetina - Izjava Združenja novinarjev in publicistov ob napovedanih spremembah medijske zakonodaje: Iz okvirnega načrta normativne dejavnosti za leto 2026, ki ga je vlada sprejela na dopisni seji 23. julija, je razvidno, da namerava vlada do konca leta pripraviti, državni zbor pa sprejeti noveli Zakona o medijih in Zakona o RTV Slovenija. Z novelo Zakona o medijih namerava vlada prenoviti sistem finančnih podpor medijem z namenom zagotavljanja pogojev za svobodo izražanja oziroma pravico državljanov do javnega obveščanja in obveščenosti, z novelo Zakona o RTV Slovenija pa prenoviti določbe o vodenju, upravljanju in nadzoru RTV Slovenija ter njeni javni službi z namenom oblikovanja sodobnega, profesionalnega in neodvisnega javnega servisa. V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) obe nameri podpiramo, ob tem pa podajamo svoj pogled na to, katere določbe obeh zakonov bi bilo treba spremeniti oziroma izboljšati. Z novelo Zakona o medijih bi bilo treba bolje urediti določbe, ki urejajo ugotavljanje nedovoljene lastniške koncentracije v medijih. Novela, ki jo je sprejela prejšnja vlada Roberta Goloba, je presojo medijske koncentracije z ministrstva za kulturo prenesla na Agencijo za varstvo konkurence (AVK), ji pa ob tem za izvajanje novega pooblastila, kot opozarja tudi sama agencija, ni zagotovila nobenih sredstev. Tako agencija trenutno omenjenih presoj ne more izvajati, s čimer je zakon v tem delu mrtva črka na papirju. Poleg sredstev AVK za omenjene presoje niti nima primernega strokovnega kadra. Zato je treba AVK za izvajanje novega pooblastila nujno zagotoviti primerna sredstva. Nujna je tudi ustanovitev novega oddelka v AVK, ki bo izključno pristojen za izvajanje nalog iz novega zakona o medijih. Po oceni AVK bo treba letno za učinkovito izvajanje omenjenih nalog zagotoviti vsaj 500.000 evrov, na kar je agencija opozarjala že prejšnjo ministrico za kulturo Asto Vrečko, vendar je bila pri tem neuspešna, kljub temu da se Vrečkova pogosto javno hvali z omenjenim zakonom. Skratka, zagotoviti je treba, da bo AVK pri presoji medijskih koncentracij operativna in tudi oz. predvsem učinkovita. AVK je treba po presoji ZNP podeliti tudi večja pooblastila pri preverjanju dejanskih lastnikov podjetij. Ta morajo organu omogočati, da poleg formalnega lastništva preverja tudi skrito oziroma dejansko lastništvo. Organ mora imeti možnost preverjati finančne tokove in druge povezave med osebami, za katere sumi, da so dejanski lastniki medija, ter slamnatimi lastniki. S slednjimi se namreč pogosto zaobide zakonodajo, namenjeno preprečevanju medijske koncentracije, v ozadju pa se mediji kopičijo v rokah zgolj enega lastnika, s čimer se ustvarja nedovoljena koncentracija medijev. Med drugim je dobro poznan primer medijev Martina Odlazka, kjer se v velikem delu dejanski lastnik skriva za slamnatimi lastniki. S tem se zaobide zakonodajo, namenjeno preprečevanju medijske koncentracije, v ozadju pa se mediji kopičijo v rokah enega človeka. Temu smo priča tako na področju radiev kot rumenega in drugega tiska. Kako poteka omenjeni modus operandi, najbolje opisuje prispevek portala Pod črto, dostopen na njihovi spletni strani. Novela Zakona o medijih mora bolje urediti tudi finančne podpore medijem, ki predstavljajo alternativo obstoječim prevladujočim starim medijem, ki v zadnjih 35 letih praviloma orkestrirano podpirajo zgolj eno, levo politično opcijo. Treba je omiliti trenutne stroge pogoje za sofinanciranje novih in nastajajočih medijev, ki jih je po našem mnenju prejšnja vlada zaostrila predvsem z namenom zaščite položaja starih prevladujočih medijev. Glede na dejstvo, da stari prevladujoči mediji ne kažejo nobene želje po pluralizaciji, je mogoče večjo pluralnost medijev doseči le z novimi, svežimi mediji, ki bodo predstavljali tudi drugačna stališča. Nasprotujemo možnosti, da država financira velike medijske hiše. Te so pri nas praviloma v lasti podjetij z milijonskimi prihodki in dobički, zato ni utemeljenega razloga, da so takšne medijske hiše financirane iz javnih sredstev. Nujno je treba spremeniti določbo, po kateri je novinar dolžan razkriti svoj vir, če mu to odredi sodišče. Menimo, da je varovanje vira temeljna dolžnost novinarja, v katero ne bi smela posegati niti sodna veja oblasti. Sodišče lahko novinarju razkritje vira odredi samo v izjemnih primerih, denimo ob grožnjah terorizma, ogrožanja javne varnosti in drugih posebej utemeljenih primerih. Spremeniti je treba tudi določbe, po katerih o tem, kaj je sovražni govor, po lastni presoji odloča medijski inšpektor. Če pa se ta določba ohrani, je nujno zagotoviti, da lahko medij odločbo inšpektorja izpodbija v hitrem sodnem postopku, ne pa v upravnem postopku na upravnem sodišču, kjer postopki zaradi njegove preobremenjenosti praviloma trajajo več let. Nasprotujemo tudi določbi, da so nadzoru inšpektorata in določbam, ki sankcionirajo sovražni govor, podvrženi tudi tako imenovani vplivneži. Njihovo delovanje namreč ureja že kazenska zakonodaja. V noveli Zakona o RTV Slovenija bi bilo treba spremeniti način sestave sveta zavoda tako, da bo ta bolj pluralen, kot je trenutno. Zagotovitev pluralnosti organov RTV Slovenija je sicer tudi zahteva ustavnega sodišča iz zadnje odločbe, s katero je omenjeno novelo ocenilo kot skladno z ustavo. Trenutna ureditev namreč ne zagotavlja ustrezne pluralnosti sveta zavoda, kar se je pokazalo tudi ob njegovem imenovanju. V svet zavoda so bili namreč na podlagi trenutne ureditve imenovani zgolj in izključno predstavniki levega svetovnonazorskega prepričanja. To so pokazala tudi prva in vsa nadaljnja glasovanja, v katerih svet zavoda odločitve sprejema tako rekoč z enoumno stoodstotno večino. In to kljub temu, da vsaj polovico družbe, sodeč po zadnjih volitvah, predstavljajo ljudje, ki so desnosredinskega oziroma sredinskega svetovnonazorskega prepričanja. Ti v svetu nimajo niti enega svojega predstavnika. Trenutna nepluralna sestava sveta RTV Slovenija se je prenesla tudi v imenovanja odgovornih urednikov in direktorjev RTV, posledično pa tudi v program. Med drugim je nova uprava takoj po prevzemu funkcij brezkompromisno obračunala z vsemi novinarji, za katere je ocenjevala, da so desnosredinskega prepričanja. Kdor se ni pokoril, je bil odpuščen, tudi nezakonito, kar se je pokazalo tudi v uspešnih tožbah novinarjev, ki so se odločili tožiti RTV Slovenija, med njimi Valentin Areh in drugi. Nepluralnost sveta RTV Slovenija se, kot rečeno, kaže tudi v samem programu. Med gosti, komentatorji in sogovorniki RTV Slovenija prevladujejo ljudje levosredinskega svetovnonazorskega prepričanja, preostalih pa je le za vzorec, kar ustvarja zgolj navidezen občutek pluralnosti. Posamezne oddaje, kot je denimo oddaja Z Marcelom, pa ne premorejo niti tega in tako vsebinsko kot glede na izbor gostov povsem enoumne. Zgovoren je bil tudi primer povolilne oddaje na RTV Slovenija, v kateri so nastopili štirje levo usmerjeni politični komentatorji, ali pa primer oddaje Omizje z naslovom "Mediji znova tarča politike?", predvajane 16. julija 2026. V njej je voditeljica Tanja Starič gostila tri novinarje levosredinskega svetovnonazorskega prepričanja. Nedopustno je tudi, da posamezna odgovorna uredniška mesta zasedajo novinarji, ki za svoje delovno mesto nimajo zadostne izobrazbe. Glede na vse navedeno je treba torej zagotoviti drugačno sestavo sveta RTV Slovenija, tako da bo ta bolj pluralen in da bodo vanj lahko imenovani tudi člani z drugačnim svetovnonazorskim prepričanjem. Trenutni zakon tega, kot se je pokazalo in na kar smo v ZNP vseskozi opozarjali, ne zagotavlja. V ZNP smo sicer mnenja, da je do zdaj največjo pluralnost v svet RTV Slovenija prinesel zakon, ki je bil sprejet leta 2010. To sta pokazala večletna uporaba zakona in delovanje sveta ob menjavah več vlad. Na koncu v ZNP izražamo še pričakovanje, da bomo vključeni v napovedane spremembe medijske zakonodaje. Upravni odbor ZNP, 18. avgusta 2026 #mediji #novinarstvo #zakonodaja

Družbeno koristno delo. Zmotno se misli, da je bilo plačilo Jenullu oproščeno zaradi kakršnekoli kršitve zakonodaje pri izreku položnice. NE. To so stroški policijskega varovanja neprijavljenih protestov. Minister Poklukar je umaknil zahtevo po izterjavi. Čas je, da plača ! https://t.co/c3WBGsAtl3 #družba #protest #zakonodaja

Podpiram novelo zakona, vendar bi kompleten znesek tečaja slovenskega jezika obesil tistemu, ki se mora tečaja udeležiti. Zakaj bi Slovenija plačevala nekemu tujcu, da se nauči slovensko, če je to pogoj, ki ga država zahteva od tujca, ki želi delati v Sloveniji?! Kar se tiče združevanja družin pa je sicer spodbudno, da se časovnica daljša, vsekakor pa je to prekratek čas (optimalno bi bilo pet do deset let) oz. sploh ne bi smeli dopustiti združevanj. Oddelaš in greš nazaj od koder si prišel. #Slovenija #zakonodaja #jezikovnepravice

Večina Slovencev pa zopet tiho in rep med noge… Če drži informacija, ki sem jo danes prebral na omrežju X, da je oseba Viktorija Krivoluckaja (ki je bila kot sopotnica v predsedniškem avtomobilu udeležena v prometni nesreči) pridobila slovensko državljanstvo zaradi statusa vrhunske športnice po postopku izredne naturalizacije, se ob takšnih informacijah upravičeno odpira vrsta resnih pravnih in vsebinskih vprašanj. Pri tem je treba poudariti, da samo dejstvo, da je neka oseba športnik, še nikakor ne pomeni, da izpolnjuje pogoje za izredno naturalizacijo. Institut izredne naturalizacije ni namenjen temu, da bi se slovensko državljanstvo podeljevalo posameznikom zgolj zato, ker se ukvarjajo s športom, temveč je njegov namen omogočiti pridobitev državljanstva v primerih, ko za to obstaja izjemen 🇸🇮 nacionalni interes. Če je bila torej konkretna oseba naturalizirana zato, ker naj bi kot športnik predstavljala posebno korist za Slovenijo, je bilo treba preveriti predvsem: -kakšni so bili njeni dejanski športni rezultati, -ali jo je mogoče objektivno šteti za vrhunskega športnika, -kakšen je njen položaj in pomen v mednarodnem merilu, -kakšen je njen dejanski prispevek k razvoju slovenskega športa, -ali je njeno delovanje pomembno za mednarodni ugled oziroma prepoznavnost Slovenije, -ali je obstajal konkreten in obrazložen nacionalni interes, -kdo je takšen interes ugotovil in na podlagi katerih dokazov, -ter ali so bili pri odločanju uporabljeni kriteriji, ki jih za izredno naturalizacijo določa slovenska zakonodaja. Še posebej problematično je, če bi se za vrhunskega športnika štela oseba, ki nima pomembnih mednarodnih športnih rezultatov, nima pomembnejše vloge v slovenskem športu in se ukvarja s športno disciplino, ki v 🇸🇮 nima primerljivega tekmovalnega in družbenega pomena kot denimo olimpijski športi. In bowling ni olimpijska disciplina ! Kot sem lahko preveril za to osebo na spletu in v pregledanih javnih virih, nisem našel verodostojnih podatkov o pomembnih mednarodnih rezultatih Krivoluckaje, ki bi jo nedvoumno uvrščali med vrhunske športnike. Mediji in spletne objave jo omenjajo predvsem kot dolgoletno prijateljico Pirc Musarjeve in igralko bowlinga. Če to drži,je ključno vprašanje, ali konkretna oseba zaradi svojih dosežkov in svojega pomena dejansko izpolnjuje zakonski standard izjemnega prispevka oziroma 🇸🇮 nacionalnega interesa, ki lahko upraviči uporabo izredne naturalizacije. Ni dovolj, da je nekdo športnik Če je bil v konkretnem primeru kot pravna podlaga uporabljen argument, da gre za vrhunskega športnika, bi morala biti iz odločbe in spremljajoče dokumentacije jasno razvidna povezava med športnimi dosežki te osebe in konkretnim nacionalnim interesom 🇸🇮 Ni dovolj zgolj trditev, da bo oseba nastopala za Slovenijo. Prav tako ni dovolj, da je oseba v svoji disciplini dobra ali celo zelo dobra. Če zakon zahteva izjemen prispevek k razvoju Slovenije oziroma povečanju njenega mednarodnega ugleda ali prepoznavnosti, mora biti takšen prispevek mogoče konkretno in objektivno utemeljiti. Če takšne dejanske podlage ni, se postavlja vprašanje, ali je bil institut izredne naturalizacije zlorabljen. Zato takšna odločitev ne bi smela biti stvar politične volje in osebnih poznanstev. Če navedbe držijo, je potrebna transparentna preveritev ! Če je res, da je bila konkretni osebi podeljena izredna naturalizacija na podlagi njenega domnevnega statusa vrh. športnika, potem je v javnem interesu, da se razkrije pravno podlago in obrazložitev takšne odločitve. Javnost ima upravičeno pravico vedeti, na podlagi katerih objektivnih kriterijev je država ugotovila obstoj nacionalnega interesa. In če se izkaže, da so bila zakonska merila zaobidena oz. zlorabljena ali da so bili razlogi za podelitev državljanstva drugačni od tistih, ki jih zakon dopušča, morajo odgovarjati tisti, ki so takšno odločitev predlagali, pripravili oziroma sprejeli. Vse ostalo je banana republika! Dr. Robert Rožič #Slovenija #šport #državljanstvo

Sindikati, ki bi se šli referendum proti interventnemu zakonu zaposlujejo kot vodjo računovodstva tujo državljanko s kriminalmo preteklostjo. Na zaporno kazen je bila obsojena, ker je do smrti zbila motorista, pobegnila iz kraja nesreče potem pa lagala, da je vozila prijateljica https://t.co/MdEk77nbHw #referendum #zakonodaja #zaposlovanje

Spoštovani g. BorisF9, pravite vsa ekonomska stroka. Menim, da ste uporabili preširok pojem. Prosim, če lahko navedete imena. Vem za najmanj dva ekonomista, ki tega nista rekla in to dr. Matej Lahovnik in dr. Igor Masten. Poleg tega nisem sodeloval pri pisanju tega zakona. #ekonomija #zakonodaja #strokovnjaki

🎯 Niso vsi sindikati isti. Daleč od tega. Nekateri znajo tudi povedati po resnici. Tudi na glas o tem,zakaj je interventni zakon dober. Dobro si poglejte tole...in pričnite uporabljati svojo glavo 💪 G.Milan Mesarič, Sindikati Podravja 🎯 Odprto pismo: https://t.co/B32daOTNSf https://t.co/hI774dqZmj #sindikati #zakonodaja #resnica

Kot državljana in kot podpredsednika stranke SNS me zanima, kako se bo obravnavala prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženo vozilo protokola, ki je poleg predsednice prevažalo še neko drugo osebo, za katero po trenutno javno dostopnih informacijah ni potrjeno, da bi bila zaposlena v državni upravi. Pojavi se več vprašanj. Kako bo z izplačilom eventualne odškodnine za poškodbe v nesreči? Kako bo reagirala zavarovalnica na regresni zahtevek? Bo mogoče odškodnina poravnana iz davkoplačevalskega denarja? Ali se lahko v vladnem vozilu poleg varovane osebe vozi tudi druga oseba, ki ni družinski član, ni zaposlena v državni upravi, še posebej pa, če gre za nujno vožnjo? #PrometneNesreče #Odškodnine #Zakonodaja

📌 Ste vedeli, da sem med vsemi 90 poslanci postavila največ poslanskih vprašanj? 📌 Pridobljeni odgovori in pobude služijo kot pojasnila vašim zagatam, večkrat tudi kot smernica zakonodajni veji oblasti, kje sistem ne deluje. Vsak tak uradni odgovor organa pa šteje tudi kot uradna listina v postopkih. 💜 Hvala vsem, ki ste opazili trud naše celotne ekipe in nas tudi pokličete ali nam napišete pismo spodbude. 🍀 Poslanska vprašanja in pobude lahko spremljate tukaj: https://t.co/fdCQwe3MjZ #PoslanskaVprašanja #Demokracija #Zakonodaja

Článok zdôrazňuje, že pri reformách v boji proti korupcii nie sú prístupné žiadne skratky, pričom kritizuje nedostatočnú verejnú a odbornú diskusiu pri príprave zákona o špecializovaných orgánoch na prejednávanie korupčných deliktov, ktorý mal byť prijatý v skrátenom legislatívnom postupe, a žiada dôkladnejšiu analýzu problémov v existujúcom systéme a účinnejšie návrhy na ich riešenie. #korupcija #zakonodaja #Slovenija

V Sloveniji je legalna vožnja električnih koles, ki jih elektromotor poganja brez pedaliranja, problematična zaradi pravne luknje v zakonodaji, ki dopušča njihovo uporabo brez registracije in zavarovanja, kljub temu da bi morala bila taka vozila klasificirana kot mopedi, kar zahteva strožji nadzor in specifikacije za vožnjo. #EMotocikli #Zakonodaja #VarnostVPrometu

Jst res ne razumem, zakaj se odkriva topla voda pri insolventnih podjetjih in dela neke javne linče in zakone ulice. Upniki (vključno z zaposlenimi) lahko vložijo predlog za stečaj na pristojnem okrožnem sodišču, če so izpolnjeni zakonski pogoji. Stečajni postopek v Sloveniji ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Če poslancem kaj ni všeč, naj vložijo predlog za spremembo zakona. Zato so izvoljeni. Niso pa izvoljeni za to, da pocestniško preganjajo poljubne posameznike. Ugotovili seveda bodo, da so zopet največji problem dolgotrajni sodni postopki, ki stečaje razvlečejo na več desetletij. Torej problem je država, ki v doglednem času ne poskrbi za končanje postopka. Torej problem je javna storitev. #stečaj #insolventnost #zakonodaja

Bergantovo je pa kdo imenoval? Ata in mama, ali politika? Neverjetno sprenevedanje ob dejstvu, da so tožilci v službi države in ne avtonomije modro nebo. Generalni problem pra osodja je, da ne tožilci in ne sodniki za nič niso odgovorni in procesirani. Zadnji čas, da se to spremeni. #Pravica #Zakonodaja #Odgornost