Search

Moja dva vnučka rasteta, in s tem raste tudi moja odgovornost, odločenost, da se družinska travma konča pri meni. Arhivi ostajajo zaprti, imena še niso očiščena, vseh, ki jim je bila krivica storjena po krivem. Mladim hočem pokazati tudi to: glavo držiš pokonci, ne glede na to, kaj se je zgodilo tebi ali tvoji družini. Samo greš! Ni popuščanja! Do konca se boriš! Poglej samo naš primer, dobro vedno premaga zlo, resnica vedno najde pot. #odgovornost #družina #upanje

Článok sa zaoberá otázkami týkajúcimi sa členstva Slovinska v NATO, pričom sa zameriava na nedávny návrh referenda od lídera strany Resnica Zorana Stevanovića a na obavy o kredibilitu krajiny v rámci aliancie, keďže Slovinsko v súčasnosti nedosahuje dohodnuté 2% HDP na obranu a čelí interným politickým sporom ohľadom vojenskej pomoci Ukrajine. #NATO #referendum #Slovenija

V članku Reševanje vojaka Mijiča se obravnava politična kriza, v kateri se je znašel poslanec gibanja Resnica Boris Mijič zaradi obtožb o neplačilu delavcev v njegovem podjetju in neodkrito lastništvo, kar je sprožilo ostre polemike med strankama Resnica in Levica, ki zahtevajo njegov odstop. #Politika #Gospodarstvo #Slovenija

Predsednik stranke Resnica Zoran Stevanović prevzema retoriko in modele pritiska na medije, ki jih je uporabljala prejšnja vlada Janeza Janše, s čimer ogroža neodvisnost novinarstva in spodkopava zaupanje v medije ter grozi s političnimi in finančnimi posledicami za kritične medije. #Mediji #ZoranStevanović #Politika

https://t.co/R4ifVjkZlc. Bil izbran na razpisu VOC, med redkimi iz EU: znanstveno srečanje 20-21. 7. v Washingtonu. Široka in močna organizacija. Predstavljam problematiko zamolčanih žrtev komunizma, še posebej slovenskih: @jdezman. Resnica se širi, tudi preko Atlantika. #Zgodovina #Resnica #Evropa

➡️➡️➡️ Kako hitro pozabijo. Levica danes kriči - JANŠA BO DAL DENAR ZA OROŽJE! Resnica je takšna in jo napišem samo zato, ker veliko ljudi naseda njihovi propagandi: Levica je sodelovala v Golobovi vladi, ki je vse to zvezi NATO obljubila in še več, podpisali so vse možno, uresničili pa nič ter dolgove pustili novi vladi, pa niti proti niso glasovali za nakup orožja na seji vlade. 🤣 Danes pa se delajo, da nič od tega niso potrdili - v času njihove vlade. Sodelovali so celo na seji, ki je ustanovila orožarski holding. Vse to, kar je predsednik vlade omenjal v javnosti, je izključno na račun dela njihove vlade. In danes kričijo - JANŠA! #Slovenija #Politika #NATO

Resnica takes power away from people. The far-right government, which babbles about fighting corruption, looks away, as the power they obtained through lies means much more to them than the people. Every day, because of it, people have fewer rights. And they die. SDS+Democrats+NSI trio+Truth =💀 (translated)

@Libertarec Golob res laže glede NATA, javna hiša RTV pa to laž celo promovira kot resnico, ne da bi ga soočila z dejstvi, zato se mu laž politično splača in bo lagal še naprej npr., da njegova vlada ni povzročila milijardne luknje v proračun v prvih petih mesecih letos. #Laži #Politika #Resnica

🙏Zgodovino pišejo zmagovalci. Pošteni jo pišejo z vsemi ranami. Poglejte nas. Ustanovili smo muzej lastne osamosvojitve, ga po dveh letih ukinili, zdaj ga spet postavljamo, pol države pa je ogorčeno, da sploh obstaja. Noben normalen narod se ne sramuje dneva, ko je postal svoboden. Mi se. In to je pravzaprav vsa naša zgodovina v enem samem, žalostno smešnem stavku. Da bi ta stavek bolje razumel, sem se moral odpeljati na konec sveta. Ta teden sem prestopil arktični krog. Za turista je to počrkana črta na tleh in kažipot do Božička, zame pa najlažja meja, ki sem jo letos prešel. Tisto težjo namreč nosimo v glavi in prav do nje, kot narod, ne upamo stopiti. Kajti tu zgoraj, v Rovaniemiju, sredi mesta, ki so ga leta 1944 do tal požgali Nemci ob umiku, devetdeset odstotkov, ne Rusi in ne partizani, ampak njihovi lastni dojučerajšnji zavezniki, sem doživel kulturni šok. Ne zaradi mraza. Zaradi naroda, ki svojo drugo svetovno vojno pove z vsemi ranami, ne pa kot risanko o enem junaku in enem zlobcu. Ne morejo. Njihova zgodba tega preprosto ne dopušča. Leta 1939 jih ni napadel Hitler, ampak Stalin. V zimski vojni so pod sovjetsko pestjo izgubljali ozemlje in ljudi. Da bi ga dobili nazaj, so se za silo povezali z Nemci. Na koncu pa so se morali z istimi Nemci vojskovati, ker je tako terjal Kremelj, ki je hotel trupla in ujetnike kot dokaz lojalnosti. Majhen narod, ujet med dva totalitarizma, prisiljen plesati z obema hudičema, da je sploh preživel. In veste, kaj je pri tej zgodbi najbolj bridko? Ta narod je iz nje izšel svoboden. Mi pa smo iz „zmage dobrega nad zlim“ prišli naravnost v Jugoslavijo. Zgodovino pišejo zmagovalci. To ni cinizem, temveč opis metode. Petinštirideset let smo poslušali eno samo resnico, uradno in revidirano, z natanko enim dovoljenim junakom in natanko enim dovoljenim zločincem. Vse ostalo je bila tišina, ki jo je bilo bolje ne motiti. Naj bom jasen, da me ne bo kdo namerno napačno razumel. Fašizem in nacizem sta bila industrializirano zlo brez olajševalnih okoliščin in nobena tehtnica tega ne spere. A dvajseto stoletje je poznalo še en totalitarizem, ki je skozi celotno stoletje pobil na milijone več ljudi, in resnica, ki je pri nas ne smeš izreči na glas, je preprosta. Zmagovalci leta 1945 na naših tleh so bili predstavniki prav tega drugega totalitarizma. Seštej 1+1. Če te „osvoboditev“ pripelje v enopartijsko državo, brez volitev, brez lastnine, brez svobodne misli, ali si res na strani zmagovalcev ali pa si samo na strani tistih, ki bodo pisali učbenike? Vem, kaj je najmočnejši ugovor, in ga ne bom skrival. Meriti zlo s številom trupel je samo po sebi past, ker vsako takšno seštevanje na koncu nekdo zlorabi za relativizacijo holokavsta. Prav zato ne trdim, da je vprašanje, „kdo je bil hujši“. Vprašanje je drugačno in za nas veliko bolj neprijetno: zakaj smo o polovici svojih mrtvih smeli žalovati, o drugi polovici pa ne? Naša vojna namreč ni bila le odpor proti okupatorju. Bila je hkrati revolucija in bratomor. Morija med brati, ki je bila v resnici spopad med svobodo misli in partijskim enoumjem. In ko se je dim polegel, je ena stran dobila spomenike, druga pa brezimne jame v Kočevskem rogu, ki jih desetletja nismo smeli niti omeniti. Narod, ki sme pokopati le polovico svojih pokojnih, ne zaceli ničesar. Samo tišino podeduje. In zdaj, hvala bogu, imamo muzej. Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga leta 2021 ustanovili, leta 2023 ukinili in leta 2026 spet postavili na noge. Naj takoj priznam nekaj, kar zveni kot herezija: žal bomo morali zgodovino napisati na novo. Vem, kako to zveni. Prepisovanje zgodovine je običajno obrt diktatorjev. A tokrat gre za ravno nasprotno. Gre za to, da prvič zapišemo tisto, kar je bilo petinštirideset let prepovedano; da po drugi svetovni vojni nismo pristali med zmagovalci, ampak v totalitarizmu, ki ga Evropa danes v svojih resolucijah brez sramu uvršča ob bok nacizmu. Gre za isti sistem iz istega pakta, katerega tanki so leta 1939 zapeljali tudi proti Fincem. In da smo se ga osvobodili natanko toliko let za Finci, kolikor je trajala ena sama dovoljena resnica. Oni so svobodo obdržali leta 1945, mi pa smo jo dobili šele leta 1991. Petinštirideset let zamude. To ni maščevanje. To je aritmetika. Muzej osamosvojitve ni spomenik eni stranki. Je spomenik dnevu, ko smo nehali biti republika in končno postali država. In tu je bistvo, dragi rojaki. Če tega nismo sposobni napisati, če si v lastnem muzeju ne upamo povedati te preproste, dokazljive zgodbe, potem se nismo nikoli zares osamosvojili. Potem smo zadnji, pozabljeni ostanek Jugoslavije. Edina realno preostala republika, ki je iz bratske skupnosti odnesla le novo ime in nove table ob cesti. Vse ostalo, glave, refleksi, strah pred lastno preteklostjo, je ostalo natanko tam, kjer je bilo. Finski predsednik Paasikivi je nekoč dejal, da je začetek vsake modrosti priznanje dejstev. Rovaniemi so Finci znova zgradili iz pepela in ob tem povedali vso resnico o ognju, tudi tisto neprijetno, ter postali resen, svoboden narod. Mi imamo zdaj prazne pisarne na Metelkovi in eno samo nalogo: zgodbo napisati do konca. Naredimo to. Sicer ostanemo zadnja še živa republika Jugoslavije. #Zgodovina #Svoboda #Kultura

Poslanske skupine SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica so danes vložile zahtevo za sklic nujne seje Odbora za finance z naslovom “Negospodarno ravnanje z javnimi financami v času Vlade Republike Slovenije pod vodstvom dr. Roberta Goloba”. https://t.co/14aqrBqfuC #Slovenija #Politika #FinančneZadeve

Danes sem vsem devetim parlamentarnim strankam poslala pismo — prošnjo za podporo pri odprtju arhivov OZNA, UDBA, SDB in KOS in vseh njihovih naslednic. Žrtve tajne politične policije so bile tudi med komunisti, ki jih je isti režim po letu 1948 preganjal kot “kominformiste”. Ni maščevanje. Je resnica, ki čaka že desetletja. #GlasŽrtev #Resnica #Arhivi #Podpora

Resnica se preveč obremenjuje s tem, kaj si kdo misli. Če bodo nova vlada in predsednik DZ razmišljali za vsakega kaj si misli, pol smo glih kar uradno v kur*u. Požente, delajte kar mislte da je prav, klin se s klinom zbija, ne bit preveč nežni s Kučanisti. https://t.co/xtyODDHCE3 #politika #slovenija #mnenje

Stranka Resnica je vsak dan na tapeti levičarjev, saj ne morejo prenesti, da jih je Resnica zavrnila pri podkupovanju njihovih poslancev. Pika na i, je bilo pa še razkritje podkupovanja s strani Janje Sluga. Večje mafije ni nikjer v Evropi. https://t.co/hyWz2u4WqL #Politika #Korupcija #Slovenija

@SpletnaMladina Kot po navadi je resnica ravno obratna od tega, kar piše Mladina. Mediji so tisti, ki so naravnost obsedeni z Janezom Janšo; do stopnje, ko spustijo standarde svojega poročanja nižje od strankarske propagande. In ko jih zato ljudje ne berejo več, zahtevajo državni denar. #mediji #Janša #politika

Čas je, da se še enkrat več naznani Resnica. En od teh “vidnih članov” iz kluba ljubiteljev lika in dela Resni.ce, brat Bešića Loredana, ki živi samo še za to, da izkorišča pozornost novinarjev in vsepovsod pljuva čez https://t.co/Z7ZAqI03xz, je potem, ko je bil izključen iz stranke, izsiljeval za plačilo kilometrine. Na litvanski račun. 👀 Potem se je takoj pred volitvami priključil drugi stranki. Rezultat lahko preverite. 😂 Za ostalih 14 sledi. 🤝 Dovolj je bilo. #Resnica #Politika #Volitve

✮ Vojna za vrh droga! Petintrideset let imamo svojo državo. In še vedno se na njen rojstni dan prepiramo o tem, kaj sme viseti na vrhu droga. V sredo bo na Trgu republike osrednja proslava ob 35. obletnici samostojnosti. Borci za vrednote NOB in TIGR Primorske ne bodo prišli, ker njihova zvezda na praporu po novem protokolu ni dobrodošla. Organizatorji odgovarjajo, da so dobrodošli prav vsi, "ki jim je Slovenija intimna opcija", in da imajo težavo le tisti, ki vabilo berejo preveč "črkobralsko". Skratka: preživeli smo vojno, hiperinflacijo, štiri Janševe vlade in enega Goloba, ne preživimo pa konice na drogu. Pa povejmo naravnost, ker je treba. Partizanski boj proti fašizmu si zasluži spoštovanje brez zadržkov. Ljudje so se borili in umirali proti okupatorju, zato da danes sploh govorimo slovensko in da imamo o čem pisati kolumne. To ni levo ali desno. To je preprosto resnica in dolg, ki ga ne odplačaš s frazo. Težava je drugje. Rdeča peterokraka ni samo simbol upora. Je tudi simbol tistega, kar je prišlo med uporom in po njem. Revolucija. In revolucija nam po vojni ni prinesla demokracije. Prinesla nam je enopartijski sistem, povojne jame, Goli otok in pol stoletja brez svobodnih volitev. Najprej smo se borili za svobodo, potem pa so jo isti ljudje pod isto zvezdo za pol stoletja zaklenili v predal. Dve zgodbi, en simbol. In v tem je ves zaplet. In zdaj k drobcu, ki ga ta teden z odra ne bo izrekel nihče. Pod isto rdečo peterokrako, ki naj bi po mnenju nekaterih "sodila" na proslavo, je junija 1991 na Slovenijo pridrla Jugoslovanska ljudska armada. Tanki proti Brniku. Letala nad Medvedjekom. Vojaki, ki so streljali na naše branilce in na tuje šoferje tovornjakov. Vse to pod zvezdo. Ne pod kljukastim križem, pod rdečo zvezdo. In prav v tem tiči vsa zagata: ista zvezda je leta 1943 sedela na partizanski kapi in leta 1991 na pokrovu tanka, ki je pripeljal po nas. Možem iz leta 1943 se gre klanjati. Simbol pa ni nedolžen, ker se je čez pol stoletja vrnil na gosenicah. Zato je nekaj globoko butalskega v tem, da bi na proslavi, kjer slavimo ravno to, da smo se te vojske in te države otresli, vihral prav tisti simbol, pod katerim nas je napadla. To je približno tako, kot bi na zabavi ob ločitvi ponosno izobesil poročno fotografijo. Ali pa, če bi na proslavi zmage nad fašizmom iz 2. svetovne vojne na vrhu drogov bleščale svastike. Simboli bivše države - tudi Jugoslovanska zastave, bi morali biti prepovedani na vseh prireditvah. Torej smo se leta 1991 od Jugoslavije odcepili fizično?! Vprašanje, ki si ga petintrideset let kasneje ne upamo postaviti na glas, je drugo: ali smo se kdaj odcepili tudi od ideologije? Ali pa smo se samo preoblekli. Iz komunistov v demokrate, zvezdo pa smo za vsak primer spravili v omaro. Tako kot bombon bajadera. Ovoj je nov, vsebina je ista, čar pa je nekje izpuhtel. Naj ne bo pomote. Tudi vlada, ki na rojstni dan države nekoga “vrže” z dvorišča, ne združuje. Praznik, ki izloča, ni praznik naroda. Je obračun. Iz proslave narediti bojišče simbolov je sam po sebi poraz, ne glede na to, kdo drži škarje. Bivši premier je potezo razglasil za "zgodovinski vandalizem". Morda. Ampak zgodovinski vandalizem je tudi to, da pol stoletja totalitarizma spakiramo v lepo rdečo zvezdico in se delamo, da je bila samo nedolžna broška. Simbolika je pomembna. Na proslavah še posebej. Komunizem je pa še kako živ v epigenetiki naroda. Sistem, ki nas je okužil z virusom povprečnosti in jugonostalgije - ne pomaga pri napredku. Ampak nas vleče nazaj. In tu smo. Petintrideset let kasneje. Zamenjali smo zastavo. Zamenjali smo grb. V glavah pa nismo zamenjali skoraj ničesar. Še vedno mahamo s parolami iz nekih drugih časov in jih imamo za ustavno kategorijo. Od Jugoslavije smo se osamosvojili. Od sebe pa očitno še ne. #Slovenija #Samostojnost #Zgodovina