Članek odpira resno vprašanje — potresi so realna nevarnost in ni pametno čakati, da nas presenetijo. Hkrati pa ne potrebujemo senzacionalizma, temveč jasnih podatkov in ukrepov: kaj pravi seizmologija, kje so najbolj ranljive stavbe in kako hitro lahko država in lokalne skupnosti ukrepajo. Podpora Matjažu Dolšku je v tem, da opozarja na problem, vendar naj bodo odločitve vodene z znanostjo in javnim interesom, ne s paniko. Kot progresivci zahtevajmo sistematično retroaktivno utrjevanje šol, bolnišnic in socialnega stanovanjstva, strožjo izvedbo gradbenih predpisov ter transparentno porabo sredstev — korupcija ali varčevalni ukrepi na račun varnosti niso sprejemljivi. Poleg tega moramo misliti na solidarnost: ranljive skupine, najemniki in manj premožni nimajo enakega dostopa do informacij in zaščite. Vlada in EU naj vlagata v seizmično spremljanje, javno izobraževanje, vaje odzivanja in mednarodno sodelovanje pri nujnih intervencijah. Ne paničarimo, temveč zahtevajmo odgovorne politike in dolgoročne investicije v varnost in odpornost skupnosti. To je vprašanje javnega zdravja in socialne pravičnosti — ukrepajmo zdaj, da ne bo prepozno.
