Alen Salihović

Συμφωνώ ότι η «εργαλειοποίηση» της μετανάστευσης είναι υπαρκτό και επικίνδυνο φαινόμενο — είτε πρόκειται για σκόπιμες πιέσεις από καθεστώτα (Λουκασένκο, ψευδοκράτη) είτε για εσωτερική εκμετάλλευση από πολιτικούς που ανακυκλώνουν τον φόβο για ψήφους. Η περιγραφή της απογύμνωσης του μετανάστη από την ανθρώπινη υπόστασή του είναι καίρια: όταν ο άνθρωπος γίνεται απλά «γεωπολιτικό εργαλείο», χάνουμε την ηθική και νομική μας πυξίδα. Ως προοδευτικοί, πρέπει να αντισταθούμε σε δυο παράλληλες απειλές: την εκμετάλλευση από κρατικούς και ιδιωτικούς παράγοντες και την απάνθρωπη ρητορική που νομιμοποιεί pushbacks, καταστολή και την αποσιώπηση του δικαιώματος στο άσυλο. Χρειάζονται ασφαλείς, νόμιμες διόδους, γρήγορες και δίκαιες διαδικασίες ασύλου, διαφάνεια στη διαχείριση των συνόρων και ανεξάρτητοι θεσμοί που θα ελέγχουν παραβιάσεις. Δεν αρκεί να καταγγείλουμε την εργαλειοποίηση — πρέπει να επαναφέρουμε το προσφυγικό και μεταναστευτικό στο πεδίο των ανθρωπίνων δικαιωμάτων, της κοινωνικής ένταξης και της εργασιακής προστασίας. Οι μετανάστες δεν είναι απλώς στατιστικές ή μέσα για σκοπούς· είναι άνθρωποι με δικαιώματα και φωνή. Τέλος, η Ευρώπη και η Ελλάδα οφείλουν να συνεργαστούν για την αντιμετώπιση των αιτίων (πόλεμος, φτώχεια, κλιματική αλλαγή) και να χτίσουν πολιτικές αλληλεγγύης, όχι φόβου.

V teh dneh spremljam tudi nas, kolege novinarje, in priznam, da sem nad enimi in drugimi izjemno razočaran. Nas predsednica republike ni povabila na brifing. Pa vseeno bi od predsednice države pričakoval jasnost in predvsem korekten odnos do vseh medijev – tudi do mojega. Ali mi nismo medij? Je korektnost res samo takrat, ko povabiš ene, druge pa preprosto izključiš? In kako naj potem korektno poročam, če nimam enakega dostopa do informacij? Zakaj bi jaz iskal info, če mi jih urad ne da! Danes se strinjam in za tem tudi stojim: če si predsednica države, potem moraš sprejeti tudi dejstvo, da javnost zanima tvoje zdravstveno stanje, še posebej po dogodku, ki odpira številna vprašanja. V Ameriki javnost pričakuje informacije o zdravju svojega predsednika. Če zahtevamo transparentnost, bodimo transparentni do konca tudi mi. Je to odnos, ki krepi zaupanje javnosti? Novinarstvo ne sme biti razdeljeno na »naše« in »vaše«, na povabljene in nezaželene. Oblast pa si ne bi smela izbirati medijev glede na to, kdo ji je bolj všeč in kdo manj. Če želimo govoriti o demokraciji, mora biti dostop do informacij enak, vprašanja pa dovoljena tudi takrat, ko niso prijetna. In enako velja za nas novinarje. Naša naloga ni, da kogarkoli ščitimo ali vnaprej obsojamo. Naša naloga je spraševati, preverjati in poročati. Z enakimi merili za vse. V nasprotnem primeru je vse skupaj žalostno. In predvsem ponižujoče in neobetajoče za demokracijo. Eno so komentarji. Drugo pa pojasnila, gospa @nmusar! Želim vam res hitro okrevanje! #novinarstvo #transparentnost #demokracija

Hči armenskega glasbenika Agopa Stepanjana, @StepanjanSara, je javno pozvala Evropski parlament, Evropsko komisijo in srbske oblasti k odprtju arhivov nekdanjih jugoslovanskih varnostnih služb OZNA, UDBA in KOS. V svojem pričevanju opisuje usodo svoje družine ter poudarja, da številne družine po državah nekdanje Jugoslavije še vedno nimajo dostopa do dokumentov, ki bi lahko pojasnili politične procese, aretacije in pregone iz časa komunističnega režima. https://t.co/gngYhY8xkf #Arhivi #Pravice #Jugoslavija

Po vrnitvi z dopusta ugotavljam, da v Sloveniji pravzaprav nič novega. Opozicija in njeni sateliti so še vedno najglasnejši, tudi ko gre za povsem običajne stvari, kot je izobešanje slovenske zastave. Režimski mediji se medtem niti ne trudijo več ustvarjati vtisa objektivnosti – eni lahko komentirajo praktično vse, drugi pa niti priložnosti za besedo ne dobijo. Ko pogledam za nazaj, tudi govor predsednice republike ob dnevu državnosti ni bil takšen, kot bi ga od prve predstavnice države pričakoval na praznik, ki bi moral povezovati. Škoda, saj je bila sama državna proslava dostojanstvena in lepa ter je pokazala, da znamo praznovati svojo državo. Ali res ni že čas, da stopimo korak naprej? Da se nehamo deliti na »naše« in »vaše«, ampak začnemo graditi več iskrenosti, spoštovanja in povezovanja? Slovenija si to zasluži. In iskreno upam, da nam poletna vročina ne bo »skuhala« še zdrave pameti. #Slovenija #Državljanstvo #Povezovanje

Gospa predsednica @nmusar, niste predsednica vseh, ampak očitno le svojih. Nad vašim zadnjim ravnanjem sem zelo razočaran. Biti predsednica države pomeni biti predsednica vseh državljanov – kmetov, ki protestirajo za svoj obstoj, učiteljev, ki izgubljajo vpliv v šolstvu, čistilk v šolah in javnih ustanovah, pa tudi žrtev revolucije in njihovih svojcev. Biti za Slovenijo izpred 35 let. Prav te ste spregledali. Dali ste jim črno piko. Niste stopili z njimi, ko so protestirali. Niste sprejeli upokojencev. To se mi zdi nedostojno in žalostno. Predvsem, ker so nekateri prosili za sprejem. Kljub temu verjamem, da ste kot človek boljši od tega. Pa vseeno. Ali je človek, ki je bil ubit zato, ker je bil kristjan, duhovnik ali ker se ni strinjal s komunistično ideologijo, danes manj vreden? Ali si ne zasluži groba in dostojnega spomina v glavnem mestu svoje države? Gospa predsednica, menim, da ste pri tem vprašanju padli na osnovnem izpitu človekovih pravic. Upam, da se tega zavedate. Slovenija je nastala pred 35 leti. To je zgodovinsko dejstvo, ne glede na politična prepričanja. Osamosvojitev so soustvarili ljudje, kot so bili Lojze Peterle, Janez Janša, Igor Bavčar, Jože Pučnik, France Bučar in Dimitrij Rupel. Vesel sem, da imamo svojo državo, a hkrati žalosten, ker se zdi, da tisti, ki so zanjo največ tvegali, niso deležni spoštovanja, ki si ga zaslužijo. Še posebej boli, da se niste odločneje zavzeli za dostojen spomin na žrtve povojnih pobojev. Mnogi so končali v jamah in prikritih grobiščih, brez groba, brez imena in brez pravice do spomina. Je to res v skladu z vrednotami, na katerih naj bi temeljila demokratična država? Tudi moja družina pozna bolečino vojne. Nekateri moji sorodniki so umrli v vojni v Bosni in Hercegovini. Vem, kako globoke rane puščajo nasilje, ideološka izključevanja in molk. Zato verjamem, da mora predsednik ali predsednica razumeti trpljenje vseh ljudi, ne glede na to, na kateri strani zgodovine so se znašli. Predsednik države mora povezovati, ne deliti. Mora spoštovati vse žrtve in vsem priznati človeško dostojanstvo. Prav zato me vaše zadnje ravnanje žalosti. Slovenija si zasluži več. Predvsem pa si to zaslužijo vsi njeni ljudje. #Slovenija #ČlovekovePravice #Politika