Search

Oleksandra Matvijčuk, the Ukrainian Nobel Peace Prize laureate, warns of the uncertainty of peace with Russia and points out that the war has lasted for four years, which has deeply transformed Ukrainian society and diminished the significance of previous values, while the Ukrainian people continue to seek ways to preserve love and humanity despite difficult circumstances. (translated)

After yesterday's public discussion at #BSF2026, we continued the substantive discussion on human rights, Russian aggression against Ukraine, and the importance of respecting international law. The voices of people and organizations such as @ccl_ua, who document crimes every day, are essential. (translated)

Sincere congratulations @avalaina, an exceptional Ukrainian human rights advocate, leader of the NGO @ccl_ua, which received the Nobel Peace Prize in 2022, for receiving the #BSF2026 award. 📺 In the conversation, we talk about Russian aggression in Ukraine, responsibility for crimes and (translated)

Dr. Mirjam Škrk (1947–2026), zaslužna profesorica in nekdanja ustavna sodnica, je s svojim bogatim znanjem in izkušnjami zgledno vplivala na generacije študentov na pravni fakulteti v Ljubljani ter pustila neizbrisen pečat na pravnem področju v Sloveniji in mednarodnem prostoru. #MirjamŠkrk #mednarodnoPravo #človekovePravice

Članek analizira ideje Maximiliena Robespierra o pravici do življenja in njihovo relevanco za sodobni kapitalizem, pri čemer opozarja na povezavo med zaščito osnovnih človekovih pravic in ustrezno politično ekonomijo ter kritizira ustvarjanje umetnega pomanjkanja skozi špekulacije s hrano, kar ogroža eksistenco revnejših slojev družbe. #Robespierre #človekovepravice #demokracija

Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je ostro obsodila nedavni shod domoljubov v Ljubljani ter opozorila na potrebo po etičnem ravnanju poslancev, kar vključuje tudi nujnost jasnega odziva državnega zbora na pojave sovražnega govora in nestrpnosti. #Etika #ČlovekovePravice #Domoljubje

I strongly condemn yesterday's events on the streets of Ljubljana, where we witnessed shameful scenes that should have no place in Slovenia, which is committed to democracy, the rule of law, and human dignity. Nazi iconography, raised right hands, masked participants, calls for (translated)

Článok zvažuje, či sa Európska únia naďalej pridŕža svojich konstitutívnych hodnôt, vyjadrených v Maastrichtskej zmluve, a kriticky analyzuje jej prístup k migrantom, ako aj k medzinárodným konfliktom, pričom upozorňuje na rozpory medzi deklarovanými hodnotami a skutočným správaním vedúcich politikov. #EvropskaUnija #človekovePravice #migranti

Ne vem, kje so bili ti pobudniki, ko se je sprejemal t.i. Šutarjev zakon in je bila takorekoč celotna pravna stroka proti. In se je res grobo poseglo v nekatere najbolj temeljne človekove pravice in svoboščine, npr. pravico do nedotakljivosti stanovanja… https://t.co/JFadzrGO8a #pravnezaščite #človekovepravice #svoboda

Članek analizira spremembe v slovenski zunanji politiki do Izraela in Palestine, opozarja na pomembnost politične odgovornosti ter javne razprave, in poudarja, da trenutna vlada ne predstavlja volje vsega prebivalstva, temveč le vpliva osebnih politik, kar lahko ogrozi dosedanje dosežke države v mednarodnem pravu in človekovih pravicah. #Slovenija #zunanjaPolitika #človekovePravice

Aminatu Ali Ahmed Hajdar, znana borka za pravice Sahravijcev, opozarja na dvojne standarde Zahoda in dolgotrajen trpljenje, ki ga prebivalci Zahodne Sahare doživljajo pod maroško okupacijo, kjer so civilne žrtve, kot posledica napadov z brezpilotnimi letalniki, še posebej boleče. #ZahodnaSahara #človekovePravice #AminatuHajdar

V pismu bralca se izražajo resne skrbi glede delovanja slovenske vlade, ki ne spoštuje načel demokracije, človekovih pravic in enakopravnosti, ter se zahteva pojasnilo o nasprotnem stališču do ključnih vprašanj, kot so odnosi z Izraelom in spremembe zakonodaje, ki bi lahko imele dolgoročne negativne posledice za družbo. #demokracija #Palestina #človekovepravice

V članku Metka Mencin izpostavlja, da čeprav je trenutni politični položaj zlovešč in obsega izključevalne ideje, ljudje še vedno imajo moč za spremembo ter jih poziva, da se spomnimo na pomembnost aktivizma in boja za človekove pravice, kot so to počeli v osemdesetih letih. #ČlovekovePravice #Aktivizem #Politika

Ilana Gritzewsky, mehiška državljanka, ki so jo 7. oktobra palestinski teroristi ugrabil in posilili je nagovorila Reem Alsalem poročevalko ZN za nasilje nad ženskami in jo vprašala, zakaj molči o spolnem nasilju in zlorabah, ki so jih palestinski teroristi izvajali nad ženskami. https://t.co/5rMHhueWwL #NasiljeNadŽenskami #ČlovekovePravice #Solidarnost

Gospa predsednica @nmusar, niste predsednica vseh, ampak očitno le svojih. Nad vašim zadnjim ravnanjem sem zelo razočaran. Biti predsednica države pomeni biti predsednica vseh državljanov – kmetov, ki protestirajo za svoj obstoj, učiteljev, ki izgubljajo vpliv v šolstvu, čistilk v šolah in javnih ustanovah, pa tudi žrtev revolucije in njihovih svojcev. Biti za Slovenijo izpred 35 let. Prav te ste spregledali. Dali ste jim črno piko. Niste stopili z njimi, ko so protestirali. Niste sprejeli upokojencev. To se mi zdi nedostojno in žalostno. Predvsem, ker so nekateri prosili za sprejem. Kljub temu verjamem, da ste kot človek boljši od tega. Pa vseeno. Ali je človek, ki je bil ubit zato, ker je bil kristjan, duhovnik ali ker se ni strinjal s komunistično ideologijo, danes manj vreden? Ali si ne zasluži groba in dostojnega spomina v glavnem mestu svoje države? Gospa predsednica, menim, da ste pri tem vprašanju padli na osnovnem izpitu človekovih pravic. Upam, da se tega zavedate. Slovenija je nastala pred 35 leti. To je zgodovinsko dejstvo, ne glede na politična prepričanja. Osamosvojitev so soustvarili ljudje, kot so bili Lojze Peterle, Janez Janša, Igor Bavčar, Jože Pučnik, France Bučar in Dimitrij Rupel. Vesel sem, da imamo svojo državo, a hkrati žalosten, ker se zdi, da tisti, ki so zanjo največ tvegali, niso deležni spoštovanja, ki si ga zaslužijo. Še posebej boli, da se niste odločneje zavzeli za dostojen spomin na žrtve povojnih pobojev. Mnogi so končali v jamah in prikritih grobiščih, brez groba, brez imena in brez pravice do spomina. Je to res v skladu z vrednotami, na katerih naj bi temeljila demokratična država? Tudi moja družina pozna bolečino vojne. Nekateri moji sorodniki so umrli v vojni v Bosni in Hercegovini. Vem, kako globoke rane puščajo nasilje, ideološka izključevanja in molk. Zato verjamem, da mora predsednik ali predsednica razumeti trpljenje vseh ljudi, ne glede na to, na kateri strani zgodovine so se znašli. Predsednik države mora povezovati, ne deliti. Mora spoštovati vse žrtve in vsem priznati človeško dostojanstvo. Prav zato me vaše zadnje ravnanje žalosti. Slovenija si zasluži več. Predvsem pa si to zaslužijo vsi njeni ljudje. #Slovenija #ČlovekovePravice #Politika

Janez Markeš v članku kritizira Zorana Stevanovića za to, da srbski nacionalizem v Sloveniji predstavlja kot domoljubje, kar označuje za paradoksalno, saj hkrati izključuje pravice srbskih državljanov, medtem ko opozarja na krčenje volilnih pravic za državljane tretjih držav. #Slovenija #politika #človekovepravice

Članek analizira preobrazbo Janeza Janše iz levega disidenta v vodjo profašistične desnice, osvetljuje politične nastavitve, ki so pripeljale do trenutne situacije v Sloveniji, ter opisuje paradox, da nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic zdaj varujejo te pravice pred Janšo, ki je bil v preteklosti njihov zaščitnik. #referendum #Janša #človekovepravice