Polona Rifelj

Zelo dobro vem o čem govorim. Ker ravno ti, “bogati” plačajo tudi največ dohodnine. Vi pa očitno ne ločite med odstotkom in zneskom. Nad 7.500 € bo efektivni % prispevkov nižji. Absolutni znesek pa ne izgine. Hkrati ostaja progresivna dohodnina. In podatek, ki ga radi preskočite: 1,3 % zavezancev v 4. in 5. razredu plača skoraj petino vse dohodnine. Ko boste uspeli vse te pregnati, tudi davkov ne boste imeli več od koga pobrat. Solidarnost očitno šteje samo takrat, ko je treba od nekoga vzeti še več. Tukaj očitno iz vas spregovori zavist. Ampak ni težav, za šefe sindikatov boste od najrevnejših se naprej pobirali za svoje visoke plače. #davki #solidarnost #progresivnadohodnina

Solidarnost? Poglejmo številke FURS. 893.849 ljudi – 57,4 % vseh zavezancev – skupaj plača 7,8 % dohodnine. Samo 12.975 ljudi v 4. razredu plača prav tako 7,8 %. Še 7.451 ljudi v najvišjem razredu pa dodatnih 11 %. Torej vsega 1,3 % zavezancev prispeva skoraj petino vse dohodnine. To so tisti, ki jih sindikati najraje označijo za »bogate«, kadar se jih želi še dodatno obremeniti. Morda bi se ob besedi solidarnost kdaj spomnili tudi na tiste, ki to solidarnost v največji meri financirajo. #dohodnina #solidarnost #finančnaodgovornost

Zanimiva predstava solidarnosti sindikatov: proti nižjemu DDV na osnovna živila, proti cenejši energiji, proti razbremenitvi najrevnejših samozaposlenih in proti temu, da bi Slovenija zadržala najbolje plačane strokovnjake. Vse skupaj pa zaposlenim prodajo kot boj za njihove pravice. Sindikat, katerega osnovna naloga je zastopati ekonomske in socialne interese zaposlenih, na oglasni deski zaposlenim sporoča predvsem, česa ne smejo dobiti drugi, namesto da bi pojasnil, kaj bodo njegovi člani konkretno izgubili ali pridobili. Morda bi bilo zato dobro, da sindikati svojim članom najprej predstavijo dejstva, potem pa jih pozivajo k podpisovanju proti »razkroju Slovenije«. Delavci niso neumni. Ko bodo ugotovili, da se jih uporablja za politične kampanje namesto za zastopanje njihovih dejanskih interesov, bo marsikdo začel razmišljati tudi o tem, zakaj sploh še plačuje članarino. Se končuje era sindikatov? #sindikati #delavci #solidarnost

Držimo besedo. Ena od stvari, ki jih pri gradbenih dovoljenjih odpravljamo, so različne prakse od ene upravne enote do druge. Z ministrom Matozom smo zato uskladili jasno in enotno postopanje: sosed mejaš ni avtomatično stranski udeleženec v postopku. Beseda lahko v zakonu pomeni izjemo, ne pravila. Cilj je preprost: manj nepotrebnih postopkov, manj zavlačevanja in gradbeno dovoljenje v 60 dneh od popolne vloge. #gradbenodovoljenje #javnaureditev #efikasnost

Ko Inštitut 8. marec zamolči dejstva in pri ZIURS pogosto ne razpravlja o tem, kaj zakon dejansko določa. 1. Pravljica o davčni reformi samo za najbogatejše ne zdrži prvega branja zakona Trditev: zakon naj bi zniževal davke samo tistim s plačo 7.500 EUR in več. Dejstvo: ta številka se nanaša na razvojno kapico pri socialnih prispevkih, ne pa na celoten paket sprememb. Predstaviti jo kot dokaz, da je ves zakon pisan izključno za najvišje plače, je preprosto zavajajoče. Zakon med drugim znižuje DDV na določena osnovna živila, omogoča začasno nižji DDV na energente, spreminja sistem normirancev, uvaja ugodnejšo prispevno osnovo za nekatere samozaposlene z nizkimi prihodki, odpravlja prispevek za dolgotrajno oskrbo za določene skupine in omogoča polno pokojnino ob nadaljnji delovni aktivnosti. Zaključek: čeprav razvojna kapica neposredno pomaga višjim plačam, zakon vsebuje tudi ukrepe, ki se nanašajo na širši krog ljudi. Teh ukrepov ni mogoče kar izbrisati iz slike, ker motijo politično sporočilo. 2. Zdravniki ne dobijo bianco menice za delo pri zasebnikih Trditev: zakon naj bi zdravnikom ponovno odprl vrata k zasebnikom. Dejstvo: dodatno delo ni prosta izbira zdravnika, ampak je vezano na predhodno pisno soglasje direktorja, časovno omejitev in pogoje delovanja javnega zavoda. Zdravstveni delavec mora dobiti predhodno pisno soglasje direktorja javnega zavoda, soglasje velja največ 12 mesecev, dodatno delo pa je praviloma omejeno na osem ur tedensko. Soglasje je dovoljeno le, če dodatno delo ne povzroči škode ali motenj javnemu zavodu in če zavod sam nima potrebe po tem dodatnem delu. Zaključek: strašiti z množičnim begom zdravnikov k zasebnikom ob takšnih omejitvah pomeni spregledati bistvo določbe: dodatno delo je nadzorovano, pogojeno in odvisno od javnega zavoda. Poleg tega zagotavlja boljši dostop do zdravnikov. 3. Tudi pri koncesionarjih se priročno pozablja na Ustavno sodišče Trditev: zakon naj bi omogočil izplačevanje dobičkov iz javnega denarja. Dejstvo: ZIURS res posega v režim presežkov pri koncesionarjih, toda razprava, ki zamolči ustavnosodno ozadje, je namerno nepopolna. Ustavno sodišče je v zadevah U-I-194/17 in U-I-59/18 presojalo omejevanje razpolaganja s presežki pri koncesijski zdravstveni oziroma lekarniški dejavnosti ter pri zdravstveni dejavnosti opozorilo na nesorazmeren poseg v svobodno gospodarsko pobudo. Zaključek: kdor govori samo o »privatizaciji«, zamolči ključni del zgodbe: država pri koncesionarjih ne ureja praznega prostora, ampak področje, kjer so omejitve že padle pod ustavnosodno presojo. 4. »Loredanov eksperiment« je politična etiketa, ne pravna analiza Trditev: zakon naj bi ponovil Loredanov eksperiment, prelil desetine milijonov zasebnikom in ljudi potisnil k plačevanju storitev s kreditno kartico. Dejstvo: to ni citat zakona, ampak politična manipulacija, ki iz možnosti sodelovanja različnih izvajalcev naredi vnaprej določen katastrofični scenarij. Možnost sodelovanja različnih izvajalcev pri zdravstvenih storitvah sama po sebi ne pomeni ponovitve določenega preteklega ukrepa, izplačila »desetin milijonov« ali daljših čakalnih vrst. Zaključek: če želiš kritizirati zakon, kritiziraj njegove člene. Če pa govoriš o kreditnih karticah, desetinah milijonov in kolapsu sistema, moraš priznati, da govoriš o politični napovedi, ne o besedilu ZIURS. 5. Pri Airbnb ne gre za konec regulacije, ampak za priročno pretiravanje Trditev: zakon naj bi ustavil omejitve in regulacijo Airbnb. Dejstvo: ZIURS ne briše regulacije, ampak začasno odlaga uporabo nekaterih novih pravil. Razlika med odlogom in odpravo ni malenkost, temveč bistvo. Zaključek: govoriti o razgradnji regulacije, ko zakon določa predvsem časovni odlog, je retorično učinkovito, pravno pa precej površno in ponovno zavajajoče. 6. Pri najemninah kritika izpusti ravno tisto izjemo, ki ji ne ustreza Trditev: zakon naj bi koristil zgolj tistim, ki služijo z oddajanjem nepremičnin. Dejstvo: poleg znižanja splošne stopnje zakon uvaja tudi 5-odstotno stopnjo za oddajanje mladim do 30 let ali družinam z otrokom, ki tam dejansko prebivajo! Zaključek: če izpustiš olajšavo za mlade in družine, lahko res ustvariš vtis darila rentnikom. A tak vtis nastane šele, ko iz argumenta odstraniš neprijetno pomemben podatek. 7. Proračunska luknja še ni avtomatično rezanje države Trditev: zakon naj bi povzročil skoraj milijardno luknjo in zato manj pokojnin, zdravstva, šolstva ter socialne države. Dejstvo: proračunski učinek zakona ni isto kot neposredna odločitev o rezanju posameznih javnih storitev. Proračunski učinek je odvisen tudi od gospodarske rasti, zaposlenosti, višjih davčnih osnov, potrošnje, racionalizacije izdatkov in prihodnje fiskalne politike. Zaključek: trditev »manj prihodkov pomeni manj zdravstva, pokojnin in šolstva« je politični slogan, ne pravna posledica ZIURS. Lahko je predmet razprave, ni pa pošteno predstavljena kot dejstvo iz zakona. #zakon #politika #gospodarstvo

Je to ista Ustava, ki je bila še nekaj dni nazaj problem, ker jo želi minister @BorutRoncevic podariti učencem in dijakom? Takrat »ideologija«, danes pa svete »ustavne vrednote«. Ustava očitno velja predvsem takrat, ko politično pride prav. https://t.co/NJTDo34GM5 #Ustava #Politika #Slovenija

C’est profondément préoccupant — et pas seulement parce que le chiffre de 8,7 millions reste flou. Que des informations personnelles (emails, numéros de téléphone, plaques d’immatriculation, codes postaux) soient dérobées montre que l’on joue avec la vie privée et la sécurité des voyageur·euses au nom d’un modèle économique qui externalise tout et collecte trop de données inutiles. Dire que « la sécurité n’a pas été compromise » alors que des données sensibles ont été volées relève de la minimisation : ce n’est pas anodin, c’est le début de fraudes ciblées, d’hameçonnage et, pour certains, d’un danger concret. Plutôt que de se contenter d’un communiqué laconique, Manchester Airports Group doit publier immédiatement un rapport indépendant et transparent sur l’étendue de la fuite, notifier sans délai toutes les personnes concernées, fournir une protection contre le vol d’identité et des indemnisations adaptées. Les autorités doivent aussi tirer les leçons : renforcement des normes obligatoires de cybersécurité, contrôle des sous-traitants, limitation de la collecte et de la conservation des données (pourquoi garder des plaques d’immatriculation ou des codes postaux si ce n’est pas indispensable ?), et sanctions dissuasives en cas de négligence. La cybersécurité est un bien commun : l’État et les régulateurs ont un rôle à jouer pour protéger le public face à des entreprises qui privilégient souvent les profits sur la sécurité. Solidarité avec les personnes touchées — et exiger que les entreprises rendent des comptes, maintenant.

Še o C0. Zame ostaja zaščita zdravja ljudi in čiste pitne vode najvišja vrednota. Presoja vplivov na okolje ne bi smela biti sporna nikomur, ki želi, da se o vplivih projekta odloči na podlagi stroke, dejstev in veljavnega prava. Zato bom Vladi Republike Slovenije predlagala, da umakne pooblastilo državnemu pravobranilstvu ter odstopi od postopka v primeru kanala C0 pred vrhovnim sodiščem ter tako omogoči čim hitrejšo pravnomočno odločitev v enem sodnem postopku, brez dodatnega večletnega podvajanja postopkov. #Zdravje #Okolje #Pravo

RTV Slovenija ponovno briše mejo med novinarstvom in aktivizmom. Čustveno, napadalno in enostransko vodenje intervjuja z Manico Janežič je pustilo vtis potrjevanja ene politične zgodbe, ne pa kritičnega soočenja argumentov. Namesto resne razprave o učinkovitosti slovenskega sodstva in tožilstva ter zaupanju ljudi smo poslušali predvsem politične očitke. Od javne RTV pričakujem več profesionalne distance in enaka merila za vse. #novinarstvo #aktualno #mediji

Zapis na nacionalni TV Madžarske. Nisem zasledila komentarjev “Vere Jourove”, zaskrbljenosti EU ali moralno superiorne levice. 🤔Mogoče poskusimo s tem tudi doma. “Javni mediji ne smejo lagati. Opravičujemo se, ker smo to kljub temu počeli dolga leta. Javni mediji se zdaj preoblikujejo, da bodo v prihodnje neodvisni in verodostojni. Informativni program je začasno prekinjen. Ostanite z nami!” #Madžarska #JavniMediji #Neodvisnost

Da še enkrat poudarim bistvo zapisa: “Ob tem se odpira še eno pomembno vprašanje. Če so podpisi za razpis referenduma zbrani na podlagi očitno zavajajočih ali neresničnih navedb o vsebini zakona, bi morala zakonodaja predvideti možnost preveritve njihove veljavnosti. Demokracija namreč temelji na informirani odločitvi državljanov, ne na manipulaciji. Iz številnih izjav podpisnikov je razvidno, da mnogi zakona sploh niso prebrali, temveč so podpis oddali na podlagi informacij, ki so jih prejeli od organizatorjev kampanje. Takšna praksa bi morala biti predmet resne razprave in ustrezne zakonske ureditve.” #Demokracija #Referendum #PravneUreditve

Če je že čas za spremembe, potem naj veljajo tudi za referendumske kampanje. Državljani si zaslužijo pošteno obveščanje, ne kampanje strahu. Nasprotniki sprememb zakona o parlamentarni preiskavi javnosti dopovedujejo, da bo država nadzirala in preiskovala običajne ljudi. To ne drži. Spremembe so namenjene učinkovitejšemu nadzoru nad nosilci oblasti in razkrivanju morebitnih zlorab politične moči – ne poseganju v zasebnost poštenih državljanov. Zato se upravičeno postavlja vprašanje: čigave interese pravzaprav ščiti tako agresivna kampanja? Interese državljanov ali interese političnega omrežja, ki mu ustreza, da se parlamentarne preiskave čim bolj omejijo? Še posebej povedno je, kdo zbira podpise za referendum. Ko sindikati in druge organizacije stopijo v bran politični kampanji ene strani, imajo državljani pravico vedeti, ali gre res za zaščito javnega interesa ali za zaščito ustaljenih političnih omrežij. Ob tem se odpira še eno pomembno vprašanje. Če so podpisi za razpis referenduma zbrani na podlagi očitno zavajajočih ali neresničnih navedb o vsebini zakona, bi morala zakonodaja predvideti možnost preveritve njihove veljavnosti. Demokracija namreč temelji na informirani odločitvi državljanov, ne na manipulaciji. Iz številnih izjav podpisnikov je razvidno, da mnogi zakona sploh niso prebrali, temveč so podpis oddali na podlagi informacij, ki so jih prejeli od organizatorjev kampanje. Takšna praksa bi morala biti predmet resne razprave in ustrezne zakonske ureditve. #Demokracija #Transparentnost #Referendum

Na sprejemu pri predsednici republike sem kot ministrica aktualne vlade iz spoštovanja do nje in institucije poslušala govor, čeprav je bil prežet z očitki, posploševanji in napadi na programska izhodišča ter vrednote, ki jih podpira velik del slovenskih državljank in državljanov. Pričakovala sem, da bo vsaj državna proslava ob dnevu državnosti prostor, kjer bomo za trenutek stopili nad politične delitve. Žal se to ni zgodilo. Namesto povezovalnega sporočila smo ponovno poslušali politične puščice in ustvarjanje razdora. Spoštovanje institucij je dvosmerna ulica. Če ga izkazujemo tisti, ki predstavljamo izvršilno oblast, pričakujem, da ga bodo do vseh legitimno izvoljenih predstavnikov države izkazovali tudi nosilci najvišjih državnih funkcij. Prvič smo ministri nastavili eno lice, drugič drugo. Tretje priložnosti za takšen odnos ne bom več dopustila. Svoj čas in energijo bom raje namenila delu – v dobro Slovenije ter vseh njenih državljank in državljanov. To sem ob prisegi obljubila in to nameravam tudi izpolniti. #Slovenija #Politika #Državnost