Search

Ob obletnici genocida v Srebrenici so na spominskem centru v Potočarih pokopali posmrtne ostanke desetih žrtev, s čimer se je skupno število pokopanih žrtev dvignilo na 6782, medtem ko so se govorniki osredotočili na pomembnost ohranjanja spomina in opozarjali na posledice sovraštva. #Srebrenica #genocid #žrtve

🇳🇴Vedno si dopovedujemo, da je Norveška boljša od nas , ker je bogata z nafto. Motimo se. Bogata je zato, ker razmišlja drugače. In prav ta način razmišljanja je edino, kar nam v resnici manjka, da bi ji bili podobni. Naj razložim. Norveška je ena tistih držav, ki se na seznamih najbogatejših držav sveta venomer uvrščajo na sam vrh. A ko prideš sem, te ne prevzame denar. Prevzame te nekaj drugega. Prevzame te občutek, da je nekdo sedel in premislil vsak korak, ki ga narediš čez dan, in potem vse odvečne pobrisal. Ustavim se na bencinski črpalki. Ni zaslona s petnajstimi pod meniji. Ni kartice zvestobe. Ni vprašanja, ali želim vrečko, hrenovko in srečo v žrebu. Prisloniš kartico ali telefon k točilki in gorivo steče. Brez enega samega klika. Kot da bi se nekdo vprašal, kateri koraki so pri točenju goriva sploh potrebni, in vse ostale vrgel v smeti. Prideš v kamp. Ni recepcije, ni obrazcev, ni gospe, ki v zvezku išče tvojo rezervacijo. Prisloniš kartico, dobiš številko, vstopiš. Konec. Norvežani so obsedeni z uporabniško izkušnjo. Ne z lepoto, ne s statusom, ne s tem, da je videti drago. Obsedeni so s tem, da iz vsakega procesa odstranijo odvečen korak. Cel narod razmišlja kot oblikovalec uporabniške izkušnje , ki mu vsak nepotreben klik povzroča fizično bolečino. In prav zato so preklopili na elektriko pri avtomobilih. Ne zaradi planeta, ne zaradi Bruslja. Elektrika je preprosto zmagala test uporabniške izkušnje. Manj korakov, manj servisa, manj drame. Zato so januarja na vsej Norveškem prodali sedem novih bencinarjev. Sedem. Ne sedem tisoč. 97 odstotkov novih avtomobilov je električnih. Prevozil sem 2000 kilometrov njihovih cest in šele zdaj mi je nekaj postalo jasno. Najvišja omejitev na avtocesti je 110. Večinoma voziš 80, kje na res urejeni cesti morda 90. Prvi dan sem godrnjal kot pravi Slovenec. Kam se pa vsem tako mudi. Potem pa dojameš, da se nikamor ne mudi in da je prav to poanta. Norvežan je iz vožnje odstranil odvečen korak, ki mu doma rečemo adrenalin. Avto ni oder za dokazovanje, ampak orodje, ki te pripelje od točke A do točke B. Brez prehitevanj, brez trobljenja, brez tekmovanja, čigav je večji. Brez prehitevanj. Brez hupanja. Brez enega zastoja. In rezultat? Po podatkih Mednarodnega transportnega foruma ima Norveška že skoraj desetletje zapored najnižje število smrtnih žrtev na cesti na prebivalca med vsemi razvitimi državami. Ne zato, ker bi imeli boljše avte. Ampak ker so se odpovedali nepotrebni hitrosti prav tako, kot so se odpovedali nepotrebnemu kliku na črpalki. Manj korakov. Manj mrtvih. Ta obsedenost s preprostostjo se vidi celo v njihovih hišah. Norveška hiša se z naravo ne prepira. Ne postavi se na vrh hriba, da bi ga premagala. Uleže se vanj. Les, steklo, nizka streha, nič odvečnega. Hiša ni spomenik lastnikovemu egu, ampak del pokrajine. Kot da bi bila tam že prej kot lastnik. In tu pride tisto, kar bi si moral Slovenec prepisati v beležko. Na Norveškem imajo pravico, ki ji rečejo allemannsretten. Pravico vsakogar, da hodi po naravi, da prespi pod milim nebom, da postavi šotor, ne da bi ga kdo preganjal. Divji kamp tam ni prekršek. Je pravica. Pri nas te za isti šotor ob jezeru čaka inšpektor in kazen. Logika je butalska in preprosta. Državljanu ne zaupamo, zato ga kaznujemo, še preden sploh kaj naredi. In prav tu je paradoks, ki ga doma nikoli ne bomo razumeli. Norvežan za seboj ne pusti smeti. Ne zato, ker ga nekdo gleda. Ampak ker se v naravi počuti kot doma, doma pa ne razmetavaš smeti po dnevni sobi. Ko človeku naravo zaupaš, jo začne varovati. Ko ga za vsak korak kaznuješ, jo začne sovražiti. Mi smo prepričani, da red pomeni več pravil, več tabel, več prepovedi, več kazni. Norvežani so nas prehiteli z ravno obratno logiko. Manj korakov. Več zaupanja. In naenkrat vse deluje. #Norveška #UporabniškaIzkušnja #Preprostost

V prvih šestih mesecih letošnjega leta je na slovenskih cestah umrlo 46 ljudi, pri čemer so največje število smrtnih žrtev zabeležili med vozniki avtomobilov, medtem ko se za prihodnji vikend napoveduje »črna sobota« z okoli 400.000 vozili na cestah in nevihte popoldne. #črnosobota #vreme #cestah

V Veliki Britaniji je bil 33-letni Dean Foord obsojen na triletno zaporno kazen zaradi večmesečnega psihičnega in fizičnega nasilja nad partnerico, ki se je končalo, ko je žrtev zbrala pogum in ga prijavila, policisti pa so ga ob aretaciji našli skritega v hladilniku. #DružinskoNasilje #PsihičnoNasilje #FizičnoNasilje

https://t.co/R4ifVjkZlc. Bil izbran na razpisu VOC, med redkimi iz EU: znanstveno srečanje 20-21. 7. v Washingtonu. Široka in močna organizacija. Predstavljam problematiko zamolčanih žrtev komunizma, še posebej slovenskih: @jdezman. Resnica se širi, tudi preko Atlantika. #Zgodovina #Resnica #Evropa

Število smrtnih žrtev potresov v Venezueli je naraslo na 3342, poškodovanih je približno 16.740 ljudi, medtem ko je več kot 17.000 ljudi ostalo brez domov, po uničujočih potresih z magnitudama 7,2 in 7,5, ki sta država dosegla konec prejšnjega meseca. #Venezuela #Potres #SmrtneŽrtve

To sojenje v zadevi Fotopub je ena taka farsa, no bolj tragikomedija... Smodej se dela norca iz žrtev, ne iz pravosodja, ki je očitno na njegovi strani! Če bi bilo vse tako kot bi moralo biti v pravosodju, bi modela privedli na sodišče vklenjenega že pred leti, tako pa... https://t.co/FprHANm5u3 #pravosodje #Fotopub #tragikomedija

Rusija in Ukrajina sta nadaljevala z intenzivnimi napadi, pri čemer so na obeh straneh zabeležili več smrtnih žrtev, saj je v ruskem napadu na regijo Sumi umrlo štiri ljudi, medtem ko je v ukrajinskih napadih na Rusijo umrlo pet ljudi, kar sledi obsežnim ruskih napadom na Kijev, ki so terjali najmanj 30 smrtnih žrtev. #Rusija #Ukraina #vojna