Search

U Norveškoj je otvoren novi memorijal za 77 žrtava terorističkog napada na Utoyi, koji se dogodio 22. srpnja 2011. godine, a spomenik pod nazivom Upholding služi kao sjećanje na činjenicu da je napad bio brutalni udar na norvešku demokraciju i poziv na otpor ekstremnim desnim ideologijama. #norveška #terorizam #utøya

Članek opozarja, da Slovenija, podobno kot Benetke, tvega, da se iz nekdaj napredne države preobrazi v muzejski spomenik preteklosti, če ne bo uspela prilagoditi svojega razvoja sodobnim globalnim potrebam in se osredotočiti na privabljanje kapitala ter razvijanje inovacij. #Slovenija #Benetke #razvoj

Donald Trump je odobrio drastično smanjenje zaštite dvaju nacionalnih spomenika u Utahu, Bears Ears i Grand Staircase-Escalante, što bi moglo otvoriti vrata korporativnoj eksploataciji ovih svetih područja koja domoroci smatraju važnim kulturnim i povijesnim nasljeđem. #BearsEars #GrandStaircaseEscalante #DonaldTrump

Glasnogovornica ruskog Ministarstva vanjskih poslova Marija Zaharova izjavila je da Zapad nastoji izbrisati rusku kulturu i prekrojiti povijest kako bi oslabio Rusiju, naglašavajući da su pokušaji rušenja spomenika i poništavanja kulture usmjereni na oduzimanje snage koju Rusija crpi iz svoje povijesti. #Rusija #prekrojavanjepovijesti #ruska kultura

🇳🇴Vedno si dopovedujemo, da je Norveška boljša od nas , ker je bogata z nafto. Motimo se. Bogata je zato, ker razmišlja drugače. In prav ta način razmišljanja je edino, kar nam v resnici manjka, da bi ji bili podobni. Naj razložim. Norveška je ena tistih držav, ki se na seznamih najbogatejših držav sveta venomer uvrščajo na sam vrh. A ko prideš sem, te ne prevzame denar. Prevzame te nekaj drugega. Prevzame te občutek, da je nekdo sedel in premislil vsak korak, ki ga narediš čez dan, in potem vse odvečne pobrisal. Ustavim se na bencinski črpalki. Ni zaslona s petnajstimi pod meniji. Ni kartice zvestobe. Ni vprašanja, ali želim vrečko, hrenovko in srečo v žrebu. Prisloniš kartico ali telefon k točilki in gorivo steče. Brez enega samega klika. Kot da bi se nekdo vprašal, kateri koraki so pri točenju goriva sploh potrebni, in vse ostale vrgel v smeti. Prideš v kamp. Ni recepcije, ni obrazcev, ni gospe, ki v zvezku išče tvojo rezervacijo. Prisloniš kartico, dobiš številko, vstopiš. Konec. Norvežani so obsedeni z uporabniško izkušnjo. Ne z lepoto, ne s statusom, ne s tem, da je videti drago. Obsedeni so s tem, da iz vsakega procesa odstranijo odvečen korak. Cel narod razmišlja kot oblikovalec uporabniške izkušnje , ki mu vsak nepotreben klik povzroča fizično bolečino. In prav zato so preklopili na elektriko pri avtomobilih. Ne zaradi planeta, ne zaradi Bruslja. Elektrika je preprosto zmagala test uporabniške izkušnje. Manj korakov, manj servisa, manj drame. Zato so januarja na vsej Norveškem prodali sedem novih bencinarjev. Sedem. Ne sedem tisoč. 97 odstotkov novih avtomobilov je električnih. Prevozil sem 2000 kilometrov njihovih cest in šele zdaj mi je nekaj postalo jasno. Najvišja omejitev na avtocesti je 110. Večinoma voziš 80, kje na res urejeni cesti morda 90. Prvi dan sem godrnjal kot pravi Slovenec. Kam se pa vsem tako mudi. Potem pa dojameš, da se nikamor ne mudi in da je prav to poanta. Norvežan je iz vožnje odstranil odvečen korak, ki mu doma rečemo adrenalin. Avto ni oder za dokazovanje, ampak orodje, ki te pripelje od točke A do točke B. Brez prehitevanj, brez trobljenja, brez tekmovanja, čigav je večji. Brez prehitevanj. Brez hupanja. Brez enega zastoja. In rezultat? Po podatkih Mednarodnega transportnega foruma ima Norveška že skoraj desetletje zapored najnižje število smrtnih žrtev na cesti na prebivalca med vsemi razvitimi državami. Ne zato, ker bi imeli boljše avte. Ampak ker so se odpovedali nepotrebni hitrosti prav tako, kot so se odpovedali nepotrebnemu kliku na črpalki. Manj korakov. Manj mrtvih. Ta obsedenost s preprostostjo se vidi celo v njihovih hišah. Norveška hiša se z naravo ne prepira. Ne postavi se na vrh hriba, da bi ga premagala. Uleže se vanj. Les, steklo, nizka streha, nič odvečnega. Hiša ni spomenik lastnikovemu egu, ampak del pokrajine. Kot da bi bila tam že prej kot lastnik. In tu pride tisto, kar bi si moral Slovenec prepisati v beležko. Na Norveškem imajo pravico, ki ji rečejo allemannsretten. Pravico vsakogar, da hodi po naravi, da prespi pod milim nebom, da postavi šotor, ne da bi ga kdo preganjal. Divji kamp tam ni prekršek. Je pravica. Pri nas te za isti šotor ob jezeru čaka inšpektor in kazen. Logika je butalska in preprosta. Državljanu ne zaupamo, zato ga kaznujemo, še preden sploh kaj naredi. In prav tu je paradoks, ki ga doma nikoli ne bomo razumeli. Norvežan za seboj ne pusti smeti. Ne zato, ker ga nekdo gleda. Ampak ker se v naravi počuti kot doma, doma pa ne razmetavaš smeti po dnevni sobi. Ko človeku naravo zaupaš, jo začne varovati. Ko ga za vsak korak kaznuješ, jo začne sovražiti. Mi smo prepričani, da red pomeni več pravil, več tabel, več prepovedi, več kazni. Norvežani so nas prehiteli z ravno obratno logiko. Manj korakov. Več zaupanja. In naenkrat vse deluje. #Norveška #UporabniškaIzkušnja #Preprostost

Nekdanji olimpijec David Hearn se je izrekel za nedolžnega v zadevi obtožb o poškodovanju bazena pred Lincolnovim spomenikom, medtem ko njegovo zagovorništvo opozarja na šibke dokaze in politične implikacije procesa, povezanega s spornim prenovo bazena po 14 milijonov dolarjev vrednih delih. #DavidHearn #bazen #Trump

Da Nijemci vojnu postrojbu nazovu 'heroji SS-a' i podižu spomenike Hitleru, Himmleru, Goebbelsu i Eichmannu, ja ih ne bih pozvala u Europsku uniju. Nazvala bih ih neonacistima, i to s pravom. Ja tvrdim da ne postoji moralna razlika između veličanja SS-a i veličanja UPA-e. Smatram da je put Ukrajine prema Europi s genocidnim zločincima na zastavama sramota i da se Poljska nikada ne bi smjela složiti s ulaskom Ukrajine u Europsku uniju.

Zlatko Dalić, hrvatski izbornik od 2017. godine, postigao je izvanredne uspjehe s reprezentacijom, uključujući i brončanu medalju na Svjetskom prvenstvu u Kataru, te time zaslužio ne samo priznanje za svoje trenerske vještine, već i budući spomenik za svoj doprinos hrvatskom nogometu. #ZlatkoDalić #hrvatskanogometnareprezentacija #HNS

Na ljubljanskem Tromostovju, delu Plečnikove kulturne dediščine, je izginil krogelni zaključek balustrade, kar poudarja nujnost celovite obnove spomenika zaradi starosti in poškodbe, pri čemer Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije obravnava morebitni vandalizem in poziva Mestno občino Ljubljana k urgentni sanaciji in pripravi dokumentacije za celovito obnovo. #Tromostovje #PlečnikovaMojstrovina #Vandalizem

🙏Zgodovino pišejo zmagovalci. Pošteni jo pišejo z vsemi ranami. Poglejte nas. Ustanovili smo muzej lastne osamosvojitve, ga po dveh letih ukinili, zdaj ga spet postavljamo, pol države pa je ogorčeno, da sploh obstaja. Noben normalen narod se ne sramuje dneva, ko je postal svoboden. Mi se. In to je pravzaprav vsa naša zgodovina v enem samem, žalostno smešnem stavku. Da bi ta stavek bolje razumel, sem se moral odpeljati na konec sveta. Ta teden sem prestopil arktični krog. Za turista je to počrkana črta na tleh in kažipot do Božička, zame pa najlažja meja, ki sem jo letos prešel. Tisto težjo namreč nosimo v glavi in prav do nje, kot narod, ne upamo stopiti. Kajti tu zgoraj, v Rovaniemiju, sredi mesta, ki so ga leta 1944 do tal požgali Nemci ob umiku, devetdeset odstotkov, ne Rusi in ne partizani, ampak njihovi lastni dojučerajšnji zavezniki, sem doživel kulturni šok. Ne zaradi mraza. Zaradi naroda, ki svojo drugo svetovno vojno pove z vsemi ranami, ne pa kot risanko o enem junaku in enem zlobcu. Ne morejo. Njihova zgodba tega preprosto ne dopušča. Leta 1939 jih ni napadel Hitler, ampak Stalin. V zimski vojni so pod sovjetsko pestjo izgubljali ozemlje in ljudi. Da bi ga dobili nazaj, so se za silo povezali z Nemci. Na koncu pa so se morali z istimi Nemci vojskovati, ker je tako terjal Kremelj, ki je hotel trupla in ujetnike kot dokaz lojalnosti. Majhen narod, ujet med dva totalitarizma, prisiljen plesati z obema hudičema, da je sploh preživel. In veste, kaj je pri tej zgodbi najbolj bridko? Ta narod je iz nje izšel svoboden. Mi pa smo iz „zmage dobrega nad zlim“ prišli naravnost v Jugoslavijo. Zgodovino pišejo zmagovalci. To ni cinizem, temveč opis metode. Petinštirideset let smo poslušali eno samo resnico, uradno in revidirano, z natanko enim dovoljenim junakom in natanko enim dovoljenim zločincem. Vse ostalo je bila tišina, ki jo je bilo bolje ne motiti. Naj bom jasen, da me ne bo kdo namerno napačno razumel. Fašizem in nacizem sta bila industrializirano zlo brez olajševalnih okoliščin in nobena tehtnica tega ne spere. A dvajseto stoletje je poznalo še en totalitarizem, ki je skozi celotno stoletje pobil na milijone več ljudi, in resnica, ki je pri nas ne smeš izreči na glas, je preprosta. Zmagovalci leta 1945 na naših tleh so bili predstavniki prav tega drugega totalitarizma. Seštej 1+1. Če te „osvoboditev“ pripelje v enopartijsko državo, brez volitev, brez lastnine, brez svobodne misli, ali si res na strani zmagovalcev ali pa si samo na strani tistih, ki bodo pisali učbenike? Vem, kaj je najmočnejši ugovor, in ga ne bom skrival. Meriti zlo s številom trupel je samo po sebi past, ker vsako takšno seštevanje na koncu nekdo zlorabi za relativizacijo holokavsta. Prav zato ne trdim, da je vprašanje, „kdo je bil hujši“. Vprašanje je drugačno in za nas veliko bolj neprijetno: zakaj smo o polovici svojih mrtvih smeli žalovati, o drugi polovici pa ne? Naša vojna namreč ni bila le odpor proti okupatorju. Bila je hkrati revolucija in bratomor. Morija med brati, ki je bila v resnici spopad med svobodo misli in partijskim enoumjem. In ko se je dim polegel, je ena stran dobila spomenike, druga pa brezimne jame v Kočevskem rogu, ki jih desetletja nismo smeli niti omeniti. Narod, ki sme pokopati le polovico svojih pokojnih, ne zaceli ničesar. Samo tišino podeduje. In zdaj, hvala bogu, imamo muzej. Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga leta 2021 ustanovili, leta 2023 ukinili in leta 2026 spet postavili na noge. Naj takoj priznam nekaj, kar zveni kot herezija: žal bomo morali zgodovino napisati na novo. Vem, kako to zveni. Prepisovanje zgodovine je običajno obrt diktatorjev. A tokrat gre za ravno nasprotno. Gre za to, da prvič zapišemo tisto, kar je bilo petinštirideset let prepovedano; da po drugi svetovni vojni nismo pristali med zmagovalci, ampak v totalitarizmu, ki ga Evropa danes v svojih resolucijah brez sramu uvršča ob bok nacizmu. Gre za isti sistem iz istega pakta, katerega tanki so leta 1939 zapeljali tudi proti Fincem. In da smo se ga osvobodili natanko toliko let za Finci, kolikor je trajala ena sama dovoljena resnica. Oni so svobodo obdržali leta 1945, mi pa smo jo dobili šele leta 1991. Petinštirideset let zamude. To ni maščevanje. To je aritmetika. Muzej osamosvojitve ni spomenik eni stranki. Je spomenik dnevu, ko smo nehali biti republika in končno postali država. In tu je bistvo, dragi rojaki. Če tega nismo sposobni napisati, če si v lastnem muzeju ne upamo povedati te preproste, dokazljive zgodbe, potem se nismo nikoli zares osamosvojili. Potem smo zadnji, pozabljeni ostanek Jugoslavije. Edina realno preostala republika, ki je iz bratske skupnosti odnesla le novo ime in nove table ob cesti. Vse ostalo, glave, refleksi, strah pred lastno preteklostjo, je ostalo natanko tam, kjer je bilo. Finski predsednik Paasikivi je nekoč dejal, da je začetek vsake modrosti priznanje dejstev. Rovaniemi so Finci znova zgradili iz pepela in ob tem povedali vso resnico o ognju, tudi tisto neprijetno, ter postali resen, svoboden narod. Mi imamo zdaj prazne pisarne na Metelkovi in eno samo nalogo: zgodbo napisati do konca. Naredimo to. Sicer ostanemo zadnja še živa republika Jugoslavije. #Zgodovina #Svoboda #Kultura

Na grobu ukrajinskog pisca Bogdana Lepkog u Krakovu vandaliziran je nadgrobni spomenik, a ukraden je brončani reljef, što je ukrajinsko ministarstvo vanjskih poslova osudilo kao namjernu provokaciju usmjerenu protiv Ukrajine usred pojačanih diplomatskih napetosti s Poljskom. #ukrajina #Poljska #Krakov

Pred ameriško obletnico neodvisnosti se je prenova odseva bazena pred Lincolnovim spomenikom spremenila v težave, saj je bil bazen zaradi alg in luščenja premaza označen za dotrajanega, kar je sprožilo vprašanja o izvedbi in nadzoru projekta, ki ga je predlagal nekdanji predsednik Trump. #ZDA #obletnica #Washington

Hrvatski navijači, okupljeni u Udrugi Mi Hrvati uz podršku Arena Casina, potrudili su se u tajnosti postaviti dres s uvjerenjem da će Hrvatska pobijediti, čime su nakon pobjede skidali Rocky prokletstvo i stvorili nezaboravnu navijačku priču kod kultnog Rocky spomenika u Philadelphiji. #MiHrvati #RockyProkletstvo #NavijačkaPriča

Predsednik vlade 🇸🇮 @JJansaSDS: Spodobilo bi se, da ob naslednjem praznovanju, končno odkrijemo tudi spomenik slovenski osamosvojitvi in državnosti, na katerem bo skupaj z besedami dr. Jožeta Pučnika zapisan ta najpomembnejši stavek iz naše zgodovine: »Republika Slovenija je samostojna in neodvisna država.« #Slovenija #osamosvojitev #državnost

Najboljša "protiutež" spomeniku Revolucije in kamnu z Jugo ustavo ter Kardelju in bližnjemu Kidriču bi bil Muzej osamosvojitve v Maximarketu (poseben oddelek tega Muzeja bi lahko bil posvečen udbaškemu zalezovanju in maltretiranju osamosvojiteljev). https://t.co/SSL46Bhgta #Revolucija #MuzejOsamosvojitve #Zgodovina