Search

Če bolnišnice ostanejo brez elektrike - bolniki umrejo. Zasebni dobavitelji elektrike, npr. Petrol, prejemajo javni denar od ZZZS, da lahko bolniki v bolnišnicah sploh preživijo en dan. Takšna podjetja dobesedno kujejo dobičke na življenjih bolnikov. Iz naših skupnih sredstev. Kako to, da njihovi dobički še niso prepovedani? Kaj se čaka? @UstavnoSodisce #Zdravstvo #Elektrika #PraviceBolnikov

Hispaania ametivõimud teatasid, et lõunaosas Almería provintsis toimunud maastikupõlengus hukkus 13 inimest, kellest 12 olid välismaalased, sealhulgas seitse britti, kolm belglast ning üks prantslane ja ameeriklane, ning tulekahju, mis hävitas umbes 7000 hektarit maad, sai alguse teele kukkunud elektrikaablitest kuumalainete tingimustes. #hispaania #metsatulekahju #kuumalaine

🇳🇴Vedno si dopovedujemo, da je Norveška boljša od nas , ker je bogata z nafto. Motimo se. Bogata je zato, ker razmišlja drugače. In prav ta način razmišljanja je edino, kar nam v resnici manjka, da bi ji bili podobni. Naj razložim. Norveška je ena tistih držav, ki se na seznamih najbogatejših držav sveta venomer uvrščajo na sam vrh. A ko prideš sem, te ne prevzame denar. Prevzame te nekaj drugega. Prevzame te občutek, da je nekdo sedel in premislil vsak korak, ki ga narediš čez dan, in potem vse odvečne pobrisal. Ustavim se na bencinski črpalki. Ni zaslona s petnajstimi pod meniji. Ni kartice zvestobe. Ni vprašanja, ali želim vrečko, hrenovko in srečo v žrebu. Prisloniš kartico ali telefon k točilki in gorivo steče. Brez enega samega klika. Kot da bi se nekdo vprašal, kateri koraki so pri točenju goriva sploh potrebni, in vse ostale vrgel v smeti. Prideš v kamp. Ni recepcije, ni obrazcev, ni gospe, ki v zvezku išče tvojo rezervacijo. Prisloniš kartico, dobiš številko, vstopiš. Konec. Norvežani so obsedeni z uporabniško izkušnjo. Ne z lepoto, ne s statusom, ne s tem, da je videti drago. Obsedeni so s tem, da iz vsakega procesa odstranijo odvečen korak. Cel narod razmišlja kot oblikovalec uporabniške izkušnje , ki mu vsak nepotreben klik povzroča fizično bolečino. In prav zato so preklopili na elektriko pri avtomobilih. Ne zaradi planeta, ne zaradi Bruslja. Elektrika je preprosto zmagala test uporabniške izkušnje. Manj korakov, manj servisa, manj drame. Zato so januarja na vsej Norveškem prodali sedem novih bencinarjev. Sedem. Ne sedem tisoč. 97 odstotkov novih avtomobilov je električnih. Prevozil sem 2000 kilometrov njihovih cest in šele zdaj mi je nekaj postalo jasno. Najvišja omejitev na avtocesti je 110. Večinoma voziš 80, kje na res urejeni cesti morda 90. Prvi dan sem godrnjal kot pravi Slovenec. Kam se pa vsem tako mudi. Potem pa dojameš, da se nikamor ne mudi in da je prav to poanta. Norvežan je iz vožnje odstranil odvečen korak, ki mu doma rečemo adrenalin. Avto ni oder za dokazovanje, ampak orodje, ki te pripelje od točke A do točke B. Brez prehitevanj, brez trobljenja, brez tekmovanja, čigav je večji. Brez prehitevanj. Brez hupanja. Brez enega zastoja. In rezultat? Po podatkih Mednarodnega transportnega foruma ima Norveška že skoraj desetletje zapored najnižje število smrtnih žrtev na cesti na prebivalca med vsemi razvitimi državami. Ne zato, ker bi imeli boljše avte. Ampak ker so se odpovedali nepotrebni hitrosti prav tako, kot so se odpovedali nepotrebnemu kliku na črpalki. Manj korakov. Manj mrtvih. Ta obsedenost s preprostostjo se vidi celo v njihovih hišah. Norveška hiša se z naravo ne prepira. Ne postavi se na vrh hriba, da bi ga premagala. Uleže se vanj. Les, steklo, nizka streha, nič odvečnega. Hiša ni spomenik lastnikovemu egu, ampak del pokrajine. Kot da bi bila tam že prej kot lastnik. In tu pride tisto, kar bi si moral Slovenec prepisati v beležko. Na Norveškem imajo pravico, ki ji rečejo allemannsretten. Pravico vsakogar, da hodi po naravi, da prespi pod milim nebom, da postavi šotor, ne da bi ga kdo preganjal. Divji kamp tam ni prekršek. Je pravica. Pri nas te za isti šotor ob jezeru čaka inšpektor in kazen. Logika je butalska in preprosta. Državljanu ne zaupamo, zato ga kaznujemo, še preden sploh kaj naredi. In prav tu je paradoks, ki ga doma nikoli ne bomo razumeli. Norvežan za seboj ne pusti smeti. Ne zato, ker ga nekdo gleda. Ampak ker se v naravi počuti kot doma, doma pa ne razmetavaš smeti po dnevni sobi. Ko človeku naravo zaupaš, jo začne varovati. Ko ga za vsak korak kaznuješ, jo začne sovražiti. Mi smo prepričani, da red pomeni več pravil, več tabel, več prepovedi, več kazni. Norvežani so nas prehiteli z ravno obratno logiko. Manj korakov. Več zaupanja. In naenkrat vse deluje. #Norveška #UporabniškaIzkušnja #Preprostost

@ZigaTurk Za te leve aktiviste je nekaj deset tisoč € dolga podjetja poslanca Resnice nacionalni problem, sami pa so medtem na hitro pobasali 700.000€ za smešne vsebine. Zdaj vemo čemu se tako borijo za leve vlade ter zakaj sta bencin in elektrika draga. #politika #ekonomija #korupcija

Pred volitvami tišina sedaj pa so zopet vstali zagovorniki višanja stroškov elektrike. Mervar je kot feniks preživel menjavo vlade in nadaljuje, kako je treba bolj ožeti ljudi in znatno povečati vlaganja. Poiščite rezerve znotraj el. lobija, saj bo šlo... https://t.co/Nhrw2rN0K8 #politika #elektrika #vlaganja

Artiklis käsitletakse, kuidas Ukraina droonirünnakud on muutnud Krimmi sõjapiirkonnaks, põhjustades kohalike elanike ja turistide seas igapäevaseid elektrikatkestusi, kütusepuudust ja infrastruktuuri probleeme, mis seab kahtluse alla poolsaare senise rahuliku kuvandi. #Krimm #Ukraina #VeneMiited

Ukraina rünnakud okupeeritud Krimmis on põhjustanud kütusekriisi, toidupuuduse, elektrikatkestusi ja merereostust, muuta poolsaare turismihooaja kehvaks, mis on samuti vähendanud Venemaa turistide huvi Krimmi vastu ning suurendanud ebakindlust reisijate hulgas. #Krimm #turism #UkrainaSõda

Ukraina droonid ründasid ööl vastu neljapäeva okupeeritud Krimmis asuvat energiataristut, põhjustades seal ulatuslikke elektrikatkestusi ja kütusepuudust, samas kui Venemaa pealinna Moskvas on naftarafineerimistehas tõenäoliselt tootmisest loobuma sunnitud pikaajaliste remonditööde tõttu Ukraina rünnakute tõttu. #Ukraina #Krimm #droonirünnakud