Search

Kot je slišati, profesor ekonomije in nekdanji politik @LahovnikMatej (desno) postaja novi predsednik nadzornega sveta SID banke, zadnje tukajšnje banke v večinski državni lasti, ki jo sicer vodi znameniti Borut Jamnik (na sliki levo), kar je strokovno gledano nedvomno zelo dobra odločitev. A poznavajoč zgodovino te scene, vključno z akterji, lahko mirno in z malce cinizma objavimo tudi naslednje: nekoga bo kap, vendar ta nekdo zagotovo ne bo Lahovnik. 😉 #ekonomija #politika #nadzorniSveta

🇸🇮🤝🇮🇱 Dobrodošli v Sloveniji, MZZ 🇮🇱 @gidonsaar! Ta obisk - prvi na tej ravni po 16 letih - ima pomembno politično in simbolno težo. Po daljšem obdobju manj intenzivnih političnih stikov je čas, da 🇸🇮 & 🇮🇱 sodelovanje prestavimo v višjo prestavo. Pomemben korak v tej smeri je tudi odločitev 🇮🇱, da v Ljubljani odpre rezidenčno veleposlaništvo. #Slovenija #Izrael #Politika

Ko Inštitut 8. marec zamolči dejstva in pri ZIURS pogosto ne razpravlja o tem, kaj zakon dejansko določa. 1. Pravljica o davčni reformi samo za najbogatejše ne zdrži prvega branja zakona Trditev: zakon naj bi zniževal davke samo tistim s plačo 7.500 EUR in več. Dejstvo: ta številka se nanaša na razvojno kapico pri socialnih prispevkih, ne pa na celoten paket sprememb. Predstaviti jo kot dokaz, da je ves zakon pisan izključno za najvišje plače, je preprosto zavajajoče. Zakon med drugim znižuje DDV na določena osnovna živila, omogoča začasno nižji DDV na energente, spreminja sistem normirancev, uvaja ugodnejšo prispevno osnovo za nekatere samozaposlene z nizkimi prihodki, odpravlja prispevek za dolgotrajno oskrbo za določene skupine in omogoča polno pokojnino ob nadaljnji delovni aktivnosti. Zaključek: čeprav razvojna kapica neposredno pomaga višjim plačam, zakon vsebuje tudi ukrepe, ki se nanašajo na širši krog ljudi. Teh ukrepov ni mogoče kar izbrisati iz slike, ker motijo politično sporočilo. 2. Zdravniki ne dobijo bianco menice za delo pri zasebnikih Trditev: zakon naj bi zdravnikom ponovno odprl vrata k zasebnikom. Dejstvo: dodatno delo ni prosta izbira zdravnika, ampak je vezano na predhodno pisno soglasje direktorja, časovno omejitev in pogoje delovanja javnega zavoda. Zdravstveni delavec mora dobiti predhodno pisno soglasje direktorja javnega zavoda, soglasje velja največ 12 mesecev, dodatno delo pa je praviloma omejeno na osem ur tedensko. Soglasje je dovoljeno le, če dodatno delo ne povzroči škode ali motenj javnemu zavodu in če zavod sam nima potrebe po tem dodatnem delu. Zaključek: strašiti z množičnim begom zdravnikov k zasebnikom ob takšnih omejitvah pomeni spregledati bistvo določbe: dodatno delo je nadzorovano, pogojeno in odvisno od javnega zavoda. Poleg tega zagotavlja boljši dostop do zdravnikov. 3. Tudi pri koncesionarjih se priročno pozablja na Ustavno sodišče Trditev: zakon naj bi omogočil izplačevanje dobičkov iz javnega denarja. Dejstvo: ZIURS res posega v režim presežkov pri koncesionarjih, toda razprava, ki zamolči ustavnosodno ozadje, je namerno nepopolna. Ustavno sodišče je v zadevah U-I-194/17 in U-I-59/18 presojalo omejevanje razpolaganja s presežki pri koncesijski zdravstveni oziroma lekarniški dejavnosti ter pri zdravstveni dejavnosti opozorilo na nesorazmeren poseg v svobodno gospodarsko pobudo. Zaključek: kdor govori samo o »privatizaciji«, zamolči ključni del zgodbe: država pri koncesionarjih ne ureja praznega prostora, ampak področje, kjer so omejitve že padle pod ustavnosodno presojo. 4. »Loredanov eksperiment« je politična etiketa, ne pravna analiza Trditev: zakon naj bi ponovil Loredanov eksperiment, prelil desetine milijonov zasebnikom in ljudi potisnil k plačevanju storitev s kreditno kartico. Dejstvo: to ni citat zakona, ampak politična manipulacija, ki iz možnosti sodelovanja različnih izvajalcev naredi vnaprej določen katastrofični scenarij. Možnost sodelovanja različnih izvajalcev pri zdravstvenih storitvah sama po sebi ne pomeni ponovitve določenega preteklega ukrepa, izplačila »desetin milijonov« ali daljših čakalnih vrst. Zaključek: če želiš kritizirati zakon, kritiziraj njegove člene. Če pa govoriš o kreditnih karticah, desetinah milijonov in kolapsu sistema, moraš priznati, da govoriš o politični napovedi, ne o besedilu ZIURS. 5. Pri Airbnb ne gre za konec regulacije, ampak za priročno pretiravanje Trditev: zakon naj bi ustavil omejitve in regulacijo Airbnb. Dejstvo: ZIURS ne briše regulacije, ampak začasno odlaga uporabo nekaterih novih pravil. Razlika med odlogom in odpravo ni malenkost, temveč bistvo. Zaključek: govoriti o razgradnji regulacije, ko zakon določa predvsem časovni odlog, je retorično učinkovito, pravno pa precej površno in ponovno zavajajoče. 6. Pri najemninah kritika izpusti ravno tisto izjemo, ki ji ne ustreza Trditev: zakon naj bi koristil zgolj tistim, ki služijo z oddajanjem nepremičnin. Dejstvo: poleg znižanja splošne stopnje zakon uvaja tudi 5-odstotno stopnjo za oddajanje mladim do 30 let ali družinam z otrokom, ki tam dejansko prebivajo! Zaključek: če izpustiš olajšavo za mlade in družine, lahko res ustvariš vtis darila rentnikom. A tak vtis nastane šele, ko iz argumenta odstraniš neprijetno pomemben podatek. 7. Proračunska luknja še ni avtomatično rezanje države Trditev: zakon naj bi povzročil skoraj milijardno luknjo in zato manj pokojnin, zdravstva, šolstva ter socialne države. Dejstvo: proračunski učinek zakona ni isto kot neposredna odločitev o rezanju posameznih javnih storitev. Proračunski učinek je odvisen tudi od gospodarske rasti, zaposlenosti, višjih davčnih osnov, potrošnje, racionalizacije izdatkov in prihodnje fiskalne politike. Zaključek: trditev »manj prihodkov pomeni manj zdravstva, pokojnin in šolstva« je politični slogan, ne pravna posledica ZIURS. Lahko je predmet razprave, ni pa pošteno predstavljena kot dejstvo iz zakona. #zakon #politika #gospodarstvo

Da ne bo nejasnosti. Dotična javna uslužbenka sedanjega delovnega mesta ni zasedla v času aktualnega vodstva ministrstva. Za nedoločen čas je bila kot vodja Sektorja za pravne in mednarodne energetske zadeve na direktoratu za energetiko zaposlena že pred nastopom funkcije državne sekretarke v prejšnji vladi. Po prenehanju funkcije se je 28. maja 2026 skladno z 28. členom Zakona o funkcionarjih vrnila na prejšnje delovno mesto. Njena vrnitev je torej izhajala iz veljavne zakonodaje in predhodno sklenjenega delovnega razmerja. Osebno sem seznanjen z njenim nezakonitim delovanjem v postopkih, povezanih s kanalom C0, kar je ugotovilo tudi Upravno sodišče. Zakonitost in strokovne odgovornosti jemljem resno, saj so ključna za zaupanje javnosti v delo ministrstva. Zato bo omenjena javna uslužbenka tudi morala sprejeti odgovornost. V tem mandatu ne bo prevzela nobene od ključnih strateških vlog, niti ne bo sodelovala pri sprejemanju najpomembnejših strateških odločitev resorja. Vodstvo ministrstva bo zagotavljalo, da bodo ključne odločitve sprejete strokovno, pregledno in zakonito ter ob jasno določeni odgovornosti. #javnauslužba #zakonodaja #odgovornost

Janševa vlada je v Bruslju izvedla skrajno nevarno, moralno zavržno in zgodovinsko sramotno potezo. Slovenija je namreč blokirala skupno evropsko obsodbo nezakonitega izraelskega širjenja naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Ker je za tovrstne odločitve potrebno soglasje vseh držav članic, obsodbe Izraela ne bo. S tem je Janša pokazal, da je res novi Orban, kupljeni politik, čigar funkcija je zaustavljanje odločitev na ravni EU. Ogorčena sem, ker Janša to počne v imenu vseh nas. Čas je za radikalno transparentnost in neodvisno preiskavo. Če je tik pred državnozborskimi volitvami sodelovanje z izraelskimi paraobveščevalnimi strukturami očitno potekalo na samem sedežu stranke SDS, potem moramo danes brez ovinkarjenja izvedeti, kakšne usluge in dolgove vrača Janševa vlada Izraelu. Zato ustanavljamo parlamentarno preiskovalno komisijo in zato jo poskuša desnica blokirati. @sukic_natasa #Slovenija #EU #politika

🇪🇺 Evropska flota Tesla vozil je z FSD (Supervised) že prevozila 100 milijonov kilometrov! 🎉 Trenutno je asistenčni sistem na voljo v petih državah: • 🇳🇱 Nizozemska (prva, april 2026) • 🇱🇹 Litva (maj 2026) • 🇪🇪 Estonija (maj 2026) • 🇩🇰 Danska (junij 2026) • 🇧🇪 Belgija (junij 2026) Podatki o varnosti so impresivni – sistem je v Evropi že večkrat dokazano varnejši od ročne vožnje. Vsak prevožen kilometer dodatno potrjuje, da gre za tehnologijo, ki resnično zmanjšuje nesreče. V Sloveniji še čakamo. Upamo, da bo naša država kmalu sprejela pravo odločitev in dodelila nacionalno homologacijo – tako kot so to že naredile zgoraj omenjene države. To lahko stori še pred splošno EU-odobritvijo, ki bo verjetno stopila v veljavo šele drugo leto (2027). Čas je, da tudi slovenske ceste postanejo varnejše! 🇸🇮⚡️ @varnostprometa @mzie_rs @JernejVrtovec #varnost #TeslaOwnersSLO #FSD #Europe #Tesla #FSD #Europe

The Swedish government, due to security risks associated with Russian luxury land near the Muskö naval base, has made a decision by the Swedish armed forces to expropriate this property, which is the only one not under their control and represents a potential danger due to Russian unmanned systems. (translated)

Za zgodovinski spomin: že minister dr. Lovro Šturm je leta 2000 šolam priporočil izobešanje slovenske zastave ob zaključku šolskega leta. Leta 2008 je bila v času ministra Milana Zvera v ZOFVI zapisana obveznost, da imajo vzgojno-izobraževalni zavodi slovensko zastavo stalno izobešeno. Tako tedaj kot danes so ukrepe, namenjene krepitvi zavesti o državni pripadnosti, spremljale burne javne razprave. Danes jih sproža odločitev, da učencem in dijakom podarimo slovensko zastavo in Ustavo Republike Slovenije. Zastava in Ustava nista simbola ene politične strani, temveč naše skupne države. Šola pa je prostor, kjer morajo mladi spoznavati njene temelje ter razvijati spoštovanje do skupnosti, ki ji pripadajo. #Slovenija #Zastava #Vzgoja

.@AlenkaJerajSDS: ‼️ 14,02 € na mesec. 168,24 € na leto ‼️ Za storitev, ki je nismo izbrali. 🎯 To je naš denar. Naša odločitev. 🗳️ Na referendumu obkroži ZA ukinitev RTV prispevka! #ObkrožiZA #ukinitevRTV https://t.co/GYZVu094hi #RTV #referendum #Slovenija

Poslanica predsednika vlade 🇸🇮 @JJansaSDS ob današnjem prazniku: Praznik Marijinega vnebovzetja, poimenovan tudi veliki šmaren, je že stoletja del naše duhovne in kulturne dediščine ter s tem slovenske narodne identitete. Mnoge cerkve, romarske poti in ljudski običaji pričajo o bogati zgodovinski tradiciji in globokem spoštovanju vrednot vere, družine in domovine. Slovenski narod se je skozi zgodovino, še posebej pa v najtežjih preizkušnjah, vedno obračal k Mariji s prošnjo za pomoč in tolažbo. Odločitev, da po osamosvojitvi Slovenije ta verski praznik postane tudi dela prost dan, nosi v sebi priznanje pomena krščanskega izročila za slovenski narod. Zato ima praznovanje velikega šmarna tudi domoljubno noto. Spodbuja nas, da ohranimo upanje, pogum in zvestobo krščanskim vrednotam, ki so naš civilizacijski temelj. Spoštovane državljanke in državljani, verujoči in neverujoči, naj nas današnji praznik utrdi v upanju, pogumu, medsebojnem spoštovanju in skupnih vrednotah. Naj nas spomni, da moč naroda in domovine izvira iz medsebojne povezanosti, spoštovanja naših korenin in odločenosti graditi skupno prihodnost na vrednotnih temeljih krščanstva. Lep in blagoslovljen praznik vam želim. Bog živi Slovenijo! #VelikiŠmaren #SlovenskaIdentiteta #KrščanskeVrednote

📌 SKUPNA IZJAVA PREDSEDNIKA IN PODPISANIH ČLANOV STRATEŠKEGA SVETA VLADE ZA GOSPODARSTVO ZA ✅️ uspešno Slovenijo 🇸🇮, v kateri se delo splača Odločitev Ustavnega sodišča RS, da je referendum o interventnem zakonu dopusten, spoštujemo. Če bodo izpolnjeni pogoji za razpis referenduma, bomo državljanke in državljani letošnjo jesen dobili priložnost, da se odločimo o pomembnem vprašanju prihodnjega razvoja Slovenije: ali želimo nadaljevati po poti visokih obremenitev dela in gospodarstva ali pa izbrati pot razbremenitev, večje konkurenčnosti, gospodarske rasti in višje blaginje. Nova vlada je uspešno gospodarstvo upravičeno postavila med svoje ključne prednostne naloge. Podpisani predsednik in člani Strateškega sveta @vladaRS za gospodarstvo razvojni zakon zato podpiramo. Na morebitnem referendumu bomo glasovali ZA ✅️, ker se delo mora splačati, človeku mora od njegovega dela in znanja v denarnici ostati več zaslužka, Slovenija pa mora biti država, v kateri se podjetnost, inovativnost, prevzemanje odgovornosti in uspeh spodbujajo in ne kaznujejo. Zdravo gospodarstvo in dobro plačani zaposleni bi morali biti naš skupni interes. Zakon nikomur nič ne jemlje, ampak daje in izhaja iz preprostega načela: več bomo ustvarili, več bomo lahko delili. Močno gospodarstvo in močna socialna država nista nasprotji. Uspešna podjetja, dobro plačana delovna mesta, višja produktivnost in ljudje, ki s svojim znanjem in delom ustvarjajo novo vrednost, so temelj kakovostnega zdravstva, dobrega šolstva, varnih pokojnin, dolgotrajne oskrbe in učinkovite socialne države. ➡️ Razvojni zakon prinaša konkretne koristi vsem državljankam in državljanom. Na prvo mesto postavlja mlade in njihovo prihodnost v Sloveniji. Z razvojno kapico pri plačah nad 7.500 evrov bruto bi Slovenija postala privlačnejša za najbolj iskane strokovnjake in razvojna delovna mesta, ki jih danes izgubljamo v konkurenčnejša tuja okolja. ➡️ Zakon prinaša razbremenitve tudi upokojencem, med drugim z odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo in možnostjo prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu. Samozaposlenim, obrtnikom in malim podjetnikom pa izboljšuje pogoje za poslovanje in rast. Spodbuja tudi oddajanje stanovanj, zlasti mladim, ter prinaša ukrepe za učinkovitejše zdravstvo in krajše čakalne vrste. Razvojni zakon sam po sebi ne bo rešil vseh razvojnih izzivov Slovenije, je pa pomemben prvi korak in predvsem jasno sporočilo o spremembi smeri: od dodatnega obremenjevanja k razbremenjevanju, od oviranja k spodbujanju podjetnosti in od stagnacije k razvoju. Strateški svet za gospodarstvo skupaj z Vlado Republike Slovenije pripravlja konkretne ukrepe v okviru petih fokusnih skupin, in sicer za konkurenčnost, davke, delovno zakonodajo, debirokratizacijo in digitalizacijo in se bo na sejah skupin srečal že v avgustu. Naš cilj je država, v kateri mladi želijo ostati, podjetja želijo investirati in v kateri gospodarska uspešnost zagotavlja trdne temelje socialne varnosti. Če bo referendum razpisan, bo izbira jasna. Glasovali bomo ZA ✅️. Marko Lotrič predsednik Strateškega sveta Vlade Republike Slovenije za gospodarstvo Podpisani člani Strateškega sveta za gospodarstvo: Jernej Bortolato, dr. Marko Bitenc, Beno Ceglar, Blaž Cvar, mag. Matjaž Čemažar, Marko Drobnič, mag. Tomaž Erjavec, Damir Jelenko, Izidor Krivec, Marija Lah, Marko Lukić, mag. Aleksander Mervar, Anže Plevnik, dr. Mark Pleško, Igor Pristavec, mag. Matej Rus, mag. Ivan Simič, Tibor Šimonka, Jernej Tovšak, Jernej Zupančič, Aleš Živkovič, Jernej Vrtovec, dr. Anže Logar, mag. Andrej Šircelj, Zdravko Počivalšek, Matej Kumerdej, Igor Akrapovič #Gospodarstvo #Razvoj #Slovenija

‼️"O ničemer zares ne razmišljam". Tako na pogosto in standardno vprašanje, kaj, za božjo voljo, razmišlja med maratonskim tekom, v svoji knjižni uspešnici O čem govorim, ko govorim o teku, odgovarja najbolj prevajani japonski pisatelj in rekreativni tekač na dolge proge Haruki Murakami. Podobno - na enaka vprašanja - odgovarjam jaz. Tudi sam, med dogimi teki ali pohodi o ničemer zares ne razmišljam. Čeprav sem tokrat, med julijskim trekingom po Portugalski in Španiji, hočeš nočeš premišljeval o tem, kaj storiti po novem letu, nadaljevati z novinarstvom ali se pač "upokojiti". In odločitev je padla; vsaj za dve leti podaljšujem novinarsko kariero. Nenazadnje, sem fit in @paradaplesa se strinja. #tek #novinarstvo #HarukiMurakami

➡️Zasebni oziroma strankarski obiski v Moskvi ne predstavljajo zunanje politike Republike Slovenije‼ Kot predsednik Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora poudarjam, da je zunanjepolitična usmeritev Republike Slovenije do Ruske federacije in režima Vladimirja Putina jasna in nedvoumna. Slovenija kot članica Evropske unije in zveze NATO spoštuje mednarodno pravo, suverenost in ozemeljsko celovitost držav ter obsoja rusko agresijo na #Ukrajina Morebitni obisk predsednika stranke https://t.co/bVwSUDQ4S3 #ZoranStevanović v Moskvi razumem kot njegovo osebno oziroma strankarsko odločitev. Takšen obisk ne predstavlja uradne zunanje politike Republike Slovenije niti stališča Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora. Ob tem želim posebej poudariti, da stranka @resni_ca ni del vladne koalicije, temveč je del konstruktivne opozicije. Predloge in ukrepe #VladaRS presoja po njihovi vsebini ter podpre tiste rešitve, za katere oceni, da so dobre za Slovenijo in njene državljane. Takšno sodelovanje pri posameznih vprašanjih je normalen in odgovoren del parlamentarnega dialoga ter ne pomeni enotnosti stališč med vlado in opozicijo pri vseh političnih, še posebej pa zunanjepolitičnih vprašanjih. Pri ocenjevanju morebitnega obiska v Moskvi moramo biti tudi realni. Preboja, ki bi pripeljal do trajnega premirja in končanja vojne, doslej niso uspela doseči niti prizadevanja na najvišji ravni svetovne diplomacije, vključno s prizadevanji predsednika Združenih držav Amerike. Zato od obiska predstavnika posamezne slovenske opozicijske stranke ni realno pričakovati strateškega premika v pogajanjih med Rusijo in Ukrajino. Vsak iskren napor za mir in končanje vojne je dobrodošel. Vendar mora biti ob tem povsem jasno, v kakšni vlogi posameznik nastopa in koga predstavlja. Morebitni obisk Zorana Stevanovića v Moskvi je zato treba razumeti kot njegovo osebno oziroma strankarsko pobudo in ne kot diplomatsko misijo Republike Slovenije. Kot predsednik Odbora za zunanjo politiko zagovarjam jasno, odgovorno in verodostojno slovensko zunanjo politiko. Pri tako občutljivih mednarodnih vprašanjih ne sme biti nobenega dvoma, kdo govori v imenu Republike Slovenije in kdo izraža osebna ali strankarska stališča. Slovenija 🇸🇮 mora še naprej podpirati vsa resna prizadevanja, ki lahko vodijo do pravičnega in trajnega miru, ob doslednem spoštovanju mednarodnega prava, suverenosti in ozemeljske celovitosti držav ter interesov Republike Slovenije. @strankaSDS @demokracija @Nova24TV @vecer @delo @Dnevnik_si @RadioOgnjisce @rtvslo #Slovenija #ZunanjaPolitika #MednarodniOdnos

Večina Slovencev pa zopet tiho in rep med noge… Če drži informacija, ki sem jo danes prebral na omrežju X, da je oseba Viktorija Krivoluckaja (ki je bila kot sopotnica v predsedniškem avtomobilu udeležena v prometni nesreči) pridobila slovensko državljanstvo zaradi statusa vrhunske športnice po postopku izredne naturalizacije, se ob takšnih informacijah upravičeno odpira vrsta resnih pravnih in vsebinskih vprašanj. Pri tem je treba poudariti, da samo dejstvo, da je neka oseba športnik, še nikakor ne pomeni, da izpolnjuje pogoje za izredno naturalizacijo. Institut izredne naturalizacije ni namenjen temu, da bi se slovensko državljanstvo podeljevalo posameznikom zgolj zato, ker se ukvarjajo s športom, temveč je njegov namen omogočiti pridobitev državljanstva v primerih, ko za to obstaja izjemen 🇸🇮 nacionalni interes. Če je bila torej konkretna oseba naturalizirana zato, ker naj bi kot športnik predstavljala posebno korist za Slovenijo, je bilo treba preveriti predvsem: -kakšni so bili njeni dejanski športni rezultati, -ali jo je mogoče objektivno šteti za vrhunskega športnika, -kakšen je njen položaj in pomen v mednarodnem merilu, -kakšen je njen dejanski prispevek k razvoju slovenskega športa, -ali je njeno delovanje pomembno za mednarodni ugled oziroma prepoznavnost Slovenije, -ali je obstajal konkreten in obrazložen nacionalni interes, -kdo je takšen interes ugotovil in na podlagi katerih dokazov, -ter ali so bili pri odločanju uporabljeni kriteriji, ki jih za izredno naturalizacijo določa slovenska zakonodaja. Še posebej problematično je, če bi se za vrhunskega športnika štela oseba, ki nima pomembnih mednarodnih športnih rezultatov, nima pomembnejše vloge v slovenskem športu in se ukvarja s športno disciplino, ki v 🇸🇮 nima primerljivega tekmovalnega in družbenega pomena kot denimo olimpijski športi. In bowling ni olimpijska disciplina ! Kot sem lahko preveril za to osebo na spletu in v pregledanih javnih virih, nisem našel verodostojnih podatkov o pomembnih mednarodnih rezultatih Krivoluckaje, ki bi jo nedvoumno uvrščali med vrhunske športnike. Mediji in spletne objave jo omenjajo predvsem kot dolgoletno prijateljico Pirc Musarjeve in igralko bowlinga. Če to drži,je ključno vprašanje, ali konkretna oseba zaradi svojih dosežkov in svojega pomena dejansko izpolnjuje zakonski standard izjemnega prispevka oziroma 🇸🇮 nacionalnega interesa, ki lahko upraviči uporabo izredne naturalizacije. Ni dovolj, da je nekdo športnik Če je bil v konkretnem primeru kot pravna podlaga uporabljen argument, da gre za vrhunskega športnika, bi morala biti iz odločbe in spremljajoče dokumentacije jasno razvidna povezava med športnimi dosežki te osebe in konkretnim nacionalnim interesom 🇸🇮 Ni dovolj zgolj trditev, da bo oseba nastopala za Slovenijo. Prav tako ni dovolj, da je oseba v svoji disciplini dobra ali celo zelo dobra. Če zakon zahteva izjemen prispevek k razvoju Slovenije oziroma povečanju njenega mednarodnega ugleda ali prepoznavnosti, mora biti takšen prispevek mogoče konkretno in objektivno utemeljiti. Če takšne dejanske podlage ni, se postavlja vprašanje, ali je bil institut izredne naturalizacije zlorabljen. Zato takšna odločitev ne bi smela biti stvar politične volje in osebnih poznanstev. Če navedbe držijo, je potrebna transparentna preveritev ! Če je res, da je bila konkretni osebi podeljena izredna naturalizacija na podlagi njenega domnevnega statusa vrh. športnika, potem je v javnem interesu, da se razkrije pravno podlago in obrazložitev takšne odločitve. Javnost ima upravičeno pravico vedeti, na podlagi katerih objektivnih kriterijev je država ugotovila obstoj nacionalnega interesa. In če se izkaže, da so bila zakonska merila zaobidena oz. zlorabljena ali da so bili razlogi za podelitev državljanstva drugačni od tistih, ki jih zakon dopušča, morajo odgovarjati tisti, ki so takšno odločitev predlagali, pripravili oziroma sprejeli. Vse ostalo je banana republika! Dr. Robert Rožič #Slovenija #šport #državljanstvo

The decision of the US that the referendum on the Law on Intervention Measures for the Development of Slovenia is permissible should concern us more than it may seem at first glance. When the Constitutional Court writes in its explanation that it is essentially violating the Constitution with its decision, the question arises whether in... (translated)

Odločitev ustavnega sodišča, da je referendum o razvojnem zakonu dopusten, me ni presenetila. Postajajo podaljšana roka leve politike in sindikatov. Na referendum bomo torej odločali ZA ali PROTI razvojni Sloveniji. Verjamem v zmago. Naj vas ne zavede strašenje z leve. Katastrofa, napad, desant, rop ... populizmi in demagogija so drugo ime za vsa ta natolcevanja levih strank, ki so samo zamegljevanje lastne zgrešene in finančno nevzdržne politike zadnjih štirih let. Lani nam je vlada Svobode, Levice in SD prek davkov in prispevkov pobrala za 1,5 milijarde evrov več kot 2024 ter za 4,1 milijarde evrov več kot 2023. Zgolj v pol leta letošnjega leta so navrtali za milijardo minusa. Na ministrstvu za infrastrukturo cca 80 mio. Kje je ves ta denar? Bomo kdaj dobili odgovor na to? Nasprotno pa bo interventni zakon izboljšal življenje državljanov? UPOKOJENCI 📍ni več prispevka za dolgotrajno oskrbo 📍zaposleni upokojenci dobijo polno pokojnino SAMOZAPOSLENI 📍minimalni prispevki za letne prihodke do 18.000 € 📍ugodnejši pogoji in obdavčitev za normirance POPOLDANSKI S.P. 📍ni več prispevka za dolgotrajno oskrbo (od dejavnosti) 📍ugodnejši pogoji in obdavčitev ČAKAJOČI NA ZDRAVSTVENO STORITEV 📍krajšanje čakalnih vrst (zaradi odprave omejitev dela zdravstvenih ustanov in zdravnikov) SOBODAJALCI 📍zamrznitev zakona o gostinstvu in s tem odprava omejitev za turistično oddajanje NAJEMNIKI in NAJEMODAJALCI 📍znižanje davka od oddaje na 15 % znižanje davka na 5 % za oddajanje mladim RAZVOJNI KADRI 📍razvojna kapica nad 7500 € bruto plače VSI 📍pocenitev hrane in energije (s sklepom vlade) Več bomo ustvarili, več bomo lahko delili. Boj se nadaljuje, v dobro državljank in državljanov! #Slovenija #referendum #razvoj

The decision of the US that the referendum on the Law on Intervention Measures for the Development of Slovenia is permissible should concern us more than it may seem at first glance. When the Constitutional Court states in its explanation that it actually violates the Constitution, the question arises whether in (translated)