Search

Ko Inštitut 8. marec zamolči dejstva in pri ZIURS pogosto ne razpravlja o tem, kaj zakon dejansko določa. 1. Pravljica o davčni reformi samo za najbogatejše ne zdrži prvega branja zakona Trditev: zakon naj bi zniževal davke samo tistim s plačo 7.500 EUR in več. Dejstvo: ta številka se nanaša na razvojno kapico pri socialnih prispevkih, ne pa na celoten paket sprememb. Predstaviti jo kot dokaz, da je ves zakon pisan izključno za najvišje plače, je preprosto zavajajoče. Zakon med drugim znižuje DDV na določena osnovna živila, omogoča začasno nižji DDV na energente, spreminja sistem normirancev, uvaja ugodnejšo prispevno osnovo za nekatere samozaposlene z nizkimi prihodki, odpravlja prispevek za dolgotrajno oskrbo za določene skupine in omogoča polno pokojnino ob nadaljnji delovni aktivnosti. Zaključek: čeprav razvojna kapica neposredno pomaga višjim plačam, zakon vsebuje tudi ukrepe, ki se nanašajo na širši krog ljudi. Teh ukrepov ni mogoče kar izbrisati iz slike, ker motijo politično sporočilo. 2. Zdravniki ne dobijo bianco menice za delo pri zasebnikih Trditev: zakon naj bi zdravnikom ponovno odprl vrata k zasebnikom. Dejstvo: dodatno delo ni prosta izbira zdravnika, ampak je vezano na predhodno pisno soglasje direktorja, časovno omejitev in pogoje delovanja javnega zavoda. Zdravstveni delavec mora dobiti predhodno pisno soglasje direktorja javnega zavoda, soglasje velja največ 12 mesecev, dodatno delo pa je praviloma omejeno na osem ur tedensko. Soglasje je dovoljeno le, če dodatno delo ne povzroči škode ali motenj javnemu zavodu in če zavod sam nima potrebe po tem dodatnem delu. Zaključek: strašiti z množičnim begom zdravnikov k zasebnikom ob takšnih omejitvah pomeni spregledati bistvo določbe: dodatno delo je nadzorovano, pogojeno in odvisno od javnega zavoda. Poleg tega zagotavlja boljši dostop do zdravnikov. 3. Tudi pri koncesionarjih se priročno pozablja na Ustavno sodišče Trditev: zakon naj bi omogočil izplačevanje dobičkov iz javnega denarja. Dejstvo: ZIURS res posega v režim presežkov pri koncesionarjih, toda razprava, ki zamolči ustavnosodno ozadje, je namerno nepopolna. Ustavno sodišče je v zadevah U-I-194/17 in U-I-59/18 presojalo omejevanje razpolaganja s presežki pri koncesijski zdravstveni oziroma lekarniški dejavnosti ter pri zdravstveni dejavnosti opozorilo na nesorazmeren poseg v svobodno gospodarsko pobudo. Zaključek: kdor govori samo o »privatizaciji«, zamolči ključni del zgodbe: država pri koncesionarjih ne ureja praznega prostora, ampak področje, kjer so omejitve že padle pod ustavnosodno presojo. 4. »Loredanov eksperiment« je politična etiketa, ne pravna analiza Trditev: zakon naj bi ponovil Loredanov eksperiment, prelil desetine milijonov zasebnikom in ljudi potisnil k plačevanju storitev s kreditno kartico. Dejstvo: to ni citat zakona, ampak politična manipulacija, ki iz možnosti sodelovanja različnih izvajalcev naredi vnaprej določen katastrofični scenarij. Možnost sodelovanja različnih izvajalcev pri zdravstvenih storitvah sama po sebi ne pomeni ponovitve določenega preteklega ukrepa, izplačila »desetin milijonov« ali daljših čakalnih vrst. Zaključek: če želiš kritizirati zakon, kritiziraj njegove člene. Če pa govoriš o kreditnih karticah, desetinah milijonov in kolapsu sistema, moraš priznati, da govoriš o politični napovedi, ne o besedilu ZIURS. 5. Pri Airbnb ne gre za konec regulacije, ampak za priročno pretiravanje Trditev: zakon naj bi ustavil omejitve in regulacijo Airbnb. Dejstvo: ZIURS ne briše regulacije, ampak začasno odlaga uporabo nekaterih novih pravil. Razlika med odlogom in odpravo ni malenkost, temveč bistvo. Zaključek: govoriti o razgradnji regulacije, ko zakon določa predvsem časovni odlog, je retorično učinkovito, pravno pa precej površno in ponovno zavajajoče. 6. Pri najemninah kritika izpusti ravno tisto izjemo, ki ji ne ustreza Trditev: zakon naj bi koristil zgolj tistim, ki služijo z oddajanjem nepremičnin. Dejstvo: poleg znižanja splošne stopnje zakon uvaja tudi 5-odstotno stopnjo za oddajanje mladim do 30 let ali družinam z otrokom, ki tam dejansko prebivajo! Zaključek: če izpustiš olajšavo za mlade in družine, lahko res ustvariš vtis darila rentnikom. A tak vtis nastane šele, ko iz argumenta odstraniš neprijetno pomemben podatek. 7. Proračunska luknja še ni avtomatično rezanje države Trditev: zakon naj bi povzročil skoraj milijardno luknjo in zato manj pokojnin, zdravstva, šolstva ter socialne države. Dejstvo: proračunski učinek zakona ni isto kot neposredna odločitev o rezanju posameznih javnih storitev. Proračunski učinek je odvisen tudi od gospodarske rasti, zaposlenosti, višjih davčnih osnov, potrošnje, racionalizacije izdatkov in prihodnje fiskalne politike. Zaključek: trditev »manj prihodkov pomeni manj zdravstva, pokojnin in šolstva« je politični slogan, ne pravna posledica ZIURS. Lahko je predmet razprave, ni pa pošteno predstavljena kot dejstvo iz zakona. #zakon #politika #gospodarstvo

The article analyzes the potential consequences of losing France as a key member of NATO, highlighting that France's withdrawal, which finances 10% of the Alliance's operational budget, would significantly weaken NATO in the context of rising American military uncertainty in Europe and increasing pro-Russian rhetoric among French politicians such as Marine Le Pen and Jean-Luc Mélenchon. (translated)

Na @RTV_Slovenija Slovenija ni denarja? Kako nenavadno. Iz lastne izkušnje lahko povem, da ga je za nekatere očitno več kot dovolj. K obujanju spominov me je spodbudilo pisanje gospe @KokotKatja. Pred skoraj devetimi leti sem se na pobudo razpisa, sofinanciranega s sredstvi EU, lotila priprave scenarija za dokumentarni film o brexitu. Tematiko sem dobro poznala, saj sem bila dolgoletna dopisnica RTV Slovenija iz ZK in Irske ter sem o brexitu za RTV tudi poročala. Imam magisterij iz filmske režije, živim in delam v Londonu, RTV Slovenija pa mi ni plačevala ne stanovanja ne dnevnic. Kljub temu so projekt dodelili kolegu iz Ljubljane. Zanj je bilo treba plačati letalske vozovnice, hotel in dnevnice – pravzaprav vse dvojno, saj je s seboj pripeljal še snemalca. Varčevanje po slovensko: domačo poznavalko razmer, ki je že v Londonu od leta 2003, spregledaš, nato pa iz Ljubljane pošlješ dve osebi in poravnaš celoten račun. Ko sem urednico vprašala, zakaj moj scenarij ni bil odobren, mi je pojasnila, da je žal pristal med neželeno pošto. Ko ga je odkrila, je bilo že prepozno in kolega je postal edini kandidat. Spomnila sem jo, da mi je pred tem zatrdila, da je scenarij prejela. Tega pogovora se seveda ni več spomnila. Kako priročno selektiven je lahko institucionalni spomin. Kolega je v Združenem kraljestvu ostal približno tri tedne. Ali ste si gledalci dokumentarec ogledali in kaj ste si mislili o njem? Vem pa, da me je poklical diplomat s slovenskega veleposlaništva v Londonu in prosil, naj kolega popravim, ker je navajal napačne podatke. Med drugim je Eda Milibanda zamenjal za njegovega brata Davida, čeprav tedaj že dolgo ni bil več britanski poslanec in je živel v New Yorku. Toda kaj bi se obremenjevali s poznavanjem tematike, če imamo vendar proračun za hotel v Londonu, Edinburghu… Leta 2018 sem se od RTV Slovenija poslovila. Tri leta pozneje je imel moj dokumentarni film o brexitu, slovensko-britanska koprodukcija s Perfo, hollywoodsko premiero v znamenitem Kitajskem gledališču. Film je prejel več nagrad in zmagal na filmskem festivalu Golden Gate v Los Angelesu. Danes si ga je mogoče ogledati na Amazonu, Apple TV, Kanopyju in Voyu. Naj vam izračunam, koliko je RTV Slovenija odštela za dokumentarec kolega? Ali pa bo tudi ta račun po čudežu pristal med neželeno pošto? @rtvslo @RTVSLOinfo @TarcaRTVSLO @vladaRS #RTVSlovenija #JavnaSredstva #Transparentnost #Odgovornost #Mediji #DokumentarniFilm #Brexit #RTVSlovenija #Transparentnost #Mediji

RTV Slovenija je v likvidnostnih težavah. Denarja naj bi zmanjkovalo celo za plače. Poglejmo številke. Za leto 2026 je RTV načrtovala približno 163 milijonov evrov prihodkov. Od tega okoli 109 milijonov iz obveznega RTV-prispevka, ki ga morajo plačevati državljani, ter dodatna milijonska sredstva iz državnega proračuna. Samo stroški dela redno zaposlenih znašajo več kot 100 milijonov evrov. Kljub temu danes beremo, da brez dodatnega denarja in novega kredita ni zagotovljena niti tekoča likvidnost. Pustimo tokrat ob strani njihovo politično pristranskost, agitiranje in kakovost programa. Govorimo samo o poslovanju. Če ustanova ob skoraj 163 milijonih evrov načrtovanih prihodkov ne zmore zagotoviti niti plač, potem težava ni zgolj v tem, da potrebuje še več denarja. Težava je v sistemu, ki omogoča avtomatično financiranje brez zadostne odgovornosti, racionalizacije in nadzora nad porabo. Prav zato smo pripravili zakon o ukinitvi obveznega RTV-prispevka. Ne zato, da bi ukinili javno radiotelevizijo, ampak da bi ukinili samoumevnost, da lahko vedno znova posežejo v žepe ljudi, ne glede na rezultate svojega dela in poslovanja. Tudi o tem bo referendum 11.10. RTV mora obstajati. Toda biti mora racionalna, odgovorna, pluralna in vredna zaupanja državljanov. Čas bi bil, da se odgovorni nehajo spraševati samo, kje bodo dobili še več denarja, in se končno vprašajo, kam je šel ves denar, ki so ga že dobili. #RTV #financiranje #javneusluge

😤Včerajšnji prispevek 24ur o subvencijah za električne avtomobile bo pozabljen v treh dneh. Škoda, ker je bil to eden najbolj poučnih prispevkov letos. Ne o avtomobilih. O novinarstvu. Avtomobilska tema ima namreč eno čudovito lastnost. Preverljiva je. Razpis je javen, zneski so javni, stopnja DDV je javna. Vsak lahko doma sešteje 1+1. In ko sešteješ, ugotoviš, da 13.000 evrov subvencije ni 13.000 evrov subvencije. Subvencija za tistega, ki opravlja dejavnost, znaša 7.200 evrov. Ostalo je odbitek DDV, isti mehanizem, ki ga ima vsak espe pri nakupu tiskalnika. Mimogrede, podjetnik dobi manj kot fizična oseba. 7.200 proti 7.800. Zdaj pa vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti vsak gledalec. Če se uredništvu ne ljubi odpreti javnega razpisa, ki je oddaljen tri klike, s kakšno skrbnostjo obdeluje teme, ki jih mi ne moremo preveriti? Proračun. Zdravstvo. Zunanja politika. Nabave orožja. Tam ni razpisa, ki bi ga odprl doma na kavču in ga razumel popolnoma brez težav. Tam moraš verjeti na besedo. Avtomobilska zgodba je bila torej kalibracija inštrumenta. Postaviš ga na znano vrednost in pogledaš, kaj pokaže. Včeraj je pokazal 13.000 tam, kjer je 7.200. Odstopanje 80 odstotkov. S takim inštrumentom bi v tovarni zaprli linijo. In potem se čudimo, zakaj v tej državi vlada kaos. Ne vlada zato, ker bi bili ljudje neumni. Vlada zato, ker nihče nikoli ne izmeri, kaj jim prodajajo. Včeraj smo imeli srečo. Šlo je samo za avtomobile. #novinarstvo #subvencije #javnost

»Z odločitvijo, da ukine samostojni Muzej slovenske osamosvojitve, je Asta Vrečko, kot ministrica za kulturo postavila pod vprašaj svojo lastno funkcijo« Tega izdajstva državnega interesa Slovenije namreč ne bo mogla nikoli več preklicati. Dr. Ignacija Fridl Jarc, pravi, da jo žalosti spoznanje, »da veliko projektov, za katere smo v prejšnjem mandatu zagotovili denar, ni bilo izvedenih ali pa so izvedeni nepravilno in pomanjkljivo«. Hkrati se veseli delovanja v dobro slovenske kulture: »Vključiti želimo Slovence v zamejstvu in po svetu, poudariti pomen naše kulturne dediščine kot korenin naše narodne in državne identitete ter vsa ta sporočila v okviru kulturno-umetnostne vzgoje prenesti na mlajše generacije.« Zgolj 20 zaposlenih na delovnih mestih sekretarjev pomeni več kot dodaten milijon evrov stroškov letno. Stroški za študentsko delo so se povečali za 100 % letno. Kar okoli 110.000 evrov so porabili za nakup vozil, čeprav je bil vozni park ministrstva dovolj velik. In takih potez je bilo še kar nekaj. Z očitki o političnem obračunavanju je pač najlažje prikriti lastne napake. Dokumenti dokazujejo, da je finančna služba ministrstva dr. Asto Vrečko že februarja opozorila, da v proračunu zmanjkuje sredstev za zakonsko predpisane obveznosti. Aprila pa ji je vodja sektorja za statusne zadeve jasno izrazil zaskrbljenost zaradi izrednega manka sredstev na postavki za samozaposlene v kulturi. Zanjo pa očitno nastanek naše države ni vreden zgodovinskega spomina. Morda je njeno dejanje najbolj natančno v nekem intervjuju označil Andrej Šter, ko je dejal, da bo dr. Asta Vrečko morala odgovarjati pred zgodovino. Tega izdajstva državnega interesa Slovenije namreč ne bo mogla nikoli več preklicati. #Kultura #Slovenija #Identiteta

Tale Žiga Bonča pa deluje kot en bolj slabo mentalno opremljan novinarski RTV vojaček, ki je ves čas v boju v obrambo "naših." Žal plačujemo in preplačujemo to RTV vojsko kar dvakrat iz svojega žepa. Enkrat preko položnic in drugič iz državnega proračuna, ki ga polnimo preko davščin. Naj si politične vojačke plačajo "naši" sami. #RTV #mediji #politika

Climate change in Europe is causing increasingly frequent and intense fires, leading to rising insurance premiums, burdens on national budgets, and the necessity of introducing a common European reinsurance scheme to protect households and businesses from natural disasters. (translated)

"Instead of three, there is one minister, the number of state secretaries has dropped from seven to three, and the directors of directorates from six to three. This means a saving of more than 1.2 million euros annually for the salaries of managerial staff," the minister illustrated. "The number of employees on the minister's trust has..." (translated)

Od 1. travnja 2028. Velika Britanija uvodi porez na kilometre za električna vozila kako bi dodatno financirala održavanje cesta i infrastrukture, a vlasnici ovih vozila će plaćati različite tarife ovisno o vrsti pogona, s očekivanim proračunskim prihodima od više milijardi funti u nadolazećim godinama, iako se strahuje da bi nova naknada mogla usporiti rast tržišta električnih automobila. #električni automobili #porez #velika britanija

Novi britanski premijer Andy Burnham izjavio je da je spreman suprotstaviti se Donaldu Trumpu kako bi zaštitio britanske interese, unatoč tome što nije želio izravno odgovoriti vjeruje li mu, a istaknuo je i brigu zbog sukoba s Iranom te naglasio svoj fokus na obrambeni proračun i izbjegavanje prijevremenih izbora. #AndyBurnham #DonaldTrump #Britanija

Američka administracija je uvela nove carine na robu iz 60 zemalja, uključujući EU, navodeći borbu protiv prisilnog rada kao službeni razlog, dok stručnjaci sugeriraju da je to samo izgovor za povećanje proračunskih prihoda i ostvarenje Trumpovog obećanja o univerzalnim carinama. #carine #prisilnirad #DonaldTrump