Search

Čestitke Andreju Vizjaku in Marjanu Dikaučiču,ki sta za isti “prekršek” ,na sodiščih iste države ,oproščena. Da bo jasno: s Počivalškom sva kriva,čeprav naju na seji,kjer se je o tem odločalo ni bilo! ⬇️ Če te ni,si po poslovniku za sklep in zato si kriv. https://t.co/6TmAkbyw3A #politika #pravosodje #slovenija

🇳🇴Vedno si dopovedujemo, da je Norveška boljša od nas , ker je bogata z nafto. Motimo se. Bogata je zato, ker razmišlja drugače. In prav ta način razmišljanja je edino, kar nam v resnici manjka, da bi ji bili podobni. Naj razložim. Norveška je ena tistih držav, ki se na seznamih najbogatejših držav sveta venomer uvrščajo na sam vrh. A ko prideš sem, te ne prevzame denar. Prevzame te nekaj drugega. Prevzame te občutek, da je nekdo sedel in premislil vsak korak, ki ga narediš čez dan, in potem vse odvečne pobrisal. Ustavim se na bencinski črpalki. Ni zaslona s petnajstimi pod meniji. Ni kartice zvestobe. Ni vprašanja, ali želim vrečko, hrenovko in srečo v žrebu. Prisloniš kartico ali telefon k točilki in gorivo steče. Brez enega samega klika. Kot da bi se nekdo vprašal, kateri koraki so pri točenju goriva sploh potrebni, in vse ostale vrgel v smeti. Prideš v kamp. Ni recepcije, ni obrazcev, ni gospe, ki v zvezku išče tvojo rezervacijo. Prisloniš kartico, dobiš številko, vstopiš. Konec. Norvežani so obsedeni z uporabniško izkušnjo. Ne z lepoto, ne s statusom, ne s tem, da je videti drago. Obsedeni so s tem, da iz vsakega procesa odstranijo odvečen korak. Cel narod razmišlja kot oblikovalec uporabniške izkušnje , ki mu vsak nepotreben klik povzroča fizično bolečino. In prav zato so preklopili na elektriko pri avtomobilih. Ne zaradi planeta, ne zaradi Bruslja. Elektrika je preprosto zmagala test uporabniške izkušnje. Manj korakov, manj servisa, manj drame. Zato so januarja na vsej Norveškem prodali sedem novih bencinarjev. Sedem. Ne sedem tisoč. 97 odstotkov novih avtomobilov je električnih. Prevozil sem 2000 kilometrov njihovih cest in šele zdaj mi je nekaj postalo jasno. Najvišja omejitev na avtocesti je 110. Večinoma voziš 80, kje na res urejeni cesti morda 90. Prvi dan sem godrnjal kot pravi Slovenec. Kam se pa vsem tako mudi. Potem pa dojameš, da se nikamor ne mudi in da je prav to poanta. Norvežan je iz vožnje odstranil odvečen korak, ki mu doma rečemo adrenalin. Avto ni oder za dokazovanje, ampak orodje, ki te pripelje od točke A do točke B. Brez prehitevanj, brez trobljenja, brez tekmovanja, čigav je večji. Brez prehitevanj. Brez hupanja. Brez enega zastoja. In rezultat? Po podatkih Mednarodnega transportnega foruma ima Norveška že skoraj desetletje zapored najnižje število smrtnih žrtev na cesti na prebivalca med vsemi razvitimi državami. Ne zato, ker bi imeli boljše avte. Ampak ker so se odpovedali nepotrebni hitrosti prav tako, kot so se odpovedali nepotrebnemu kliku na črpalki. Manj korakov. Manj mrtvih. Ta obsedenost s preprostostjo se vidi celo v njihovih hišah. Norveška hiša se z naravo ne prepira. Ne postavi se na vrh hriba, da bi ga premagala. Uleže se vanj. Les, steklo, nizka streha, nič odvečnega. Hiša ni spomenik lastnikovemu egu, ampak del pokrajine. Kot da bi bila tam že prej kot lastnik. In tu pride tisto, kar bi si moral Slovenec prepisati v beležko. Na Norveškem imajo pravico, ki ji rečejo allemannsretten. Pravico vsakogar, da hodi po naravi, da prespi pod milim nebom, da postavi šotor, ne da bi ga kdo preganjal. Divji kamp tam ni prekršek. Je pravica. Pri nas te za isti šotor ob jezeru čaka inšpektor in kazen. Logika je butalska in preprosta. Državljanu ne zaupamo, zato ga kaznujemo, še preden sploh kaj naredi. In prav tu je paradoks, ki ga doma nikoli ne bomo razumeli. Norvežan za seboj ne pusti smeti. Ne zato, ker ga nekdo gleda. Ampak ker se v naravi počuti kot doma, doma pa ne razmetavaš smeti po dnevni sobi. Ko človeku naravo zaupaš, jo začne varovati. Ko ga za vsak korak kaznuješ, jo začne sovražiti. Mi smo prepričani, da red pomeni več pravil, več tabel, več prepovedi, več kazni. Norvežani so nas prehiteli z ravno obratno logiko. Manj korakov. Več zaupanja. In naenkrat vse deluje. #Norveška #UporabniškaIzkušnja #Preprostost

Zaprosil sem za pregled primera, ker sem mnenja, da ni šlo za prekršek. Zaprosil sem za pregled, nikakor pa nisem rekel, kako morajo ukrepati. Sam sem videl to akcijo. Sem človek, ki ljubi šport in je bil dober športnik. Sem odličen poznavalec športa. To nikakor ni bil prekršek, niti majhen prekršek. Dva fanta sta pri polni hitrosti trčila. Nato pa je sodnik, ki je nekoliko vprašljiv – pa ne želim ustvariti škandala, vendar je vprašljiv – sprejel odločitev, ki je presenetila vse. Tudi iz druge ekipe so priznali, da so pri odločitvi imeli veliko sreče. Balogun je naš najboljši igralec oziroma eden izmed najboljših naših igralcev. In prejel je rdeči karton. Sprva nisem vedel, kaj to pomeni. Ampak potem sem slišal, da to pomeni, da ne bo mogel nastopiti na naslednji tekmi. To bi se mi zdelo nepravično, če bi bil kakšen manj pomemben igralec, ko pa gre za najboljšega igralca ali enega izmed najboljših, je to res nepravično. Eno je kaznovati nekoga za tisto tekmo, da pa ga potem še za naslednjo, ki sploh še ni bila odigrana, to je povsem nepravično. To ne gre tako.

Pravkar sem bil v LJ priča tatvini. Toda pazite Golobova vlada je s Šutarjevim zakonom tatvino manjše vrednosti iz kaznivega dejanja spremenila v prekršek in prodajalec tatu ne sme zadržati, do prihoda policije. Opis tatvine je na https://t.co/6qCrSRNysd. #tatvina #GolobovaVlada #prekršek #SI

Hrvaška nogometna reprezentanca je kljub borbeni igri izgubila proti Angležem, kapetan Luka Modrić pa je po tekmi priznal, da je storil prekršek, ki je pripeljal do kazenskega strela, ter izrazil prepričanje, da bodo do naslednje tekme uspeli popraviti napake. #SP2026 #LukaModrić #Hrvaška

Članek obravnava posebno neverbalno komunikacijo motoristov, ki se izraža v gestah odpiranja in zapiranja pesti kot način pozdravljanja ali izkazovanja solidarity na cesti, ter hkrati poroča o prekršku voznika z gorenjske avtoceste, ki je vozil s hitrostjo 233 km/h. #motorist #prekršek #avtocesta

Članek obravnava posebno neverbalno komunikacijo motoristov, ki se izraža v gestah odpiranja in zapiranja pesti kot način pozdravljanja ali izkazovanja solidarity na cesti, ter hkrati poroča o prekršku voznika z gorenjske avtoceste, ki je vozil s hitrostjo 233 km/h. #motorist #prekršek #avtocesta