Search

This year's El Niño is strengthening and could become the strongest in the last hundred years, which will cause significant climate changes in the tropical and subtropical belt of the Pacific Ocean and increase the risk of droughts, floods, and wildfires, while its direct impact on Europe will be minimal. (translated)

Saj ni res, pa je. Novi direktor Veterinarske Slovenije (izbran na razpisu v juliju 2026), si želi slabih 8000 EUR bruto plače (upoštevaje 20% variabilnega dela), plus 44 dni dopusta, plus nadaljevanje plačanega dela na Veterinarski fakulteti. Pa take plače nima ne predsednik vlade, ne predsednik Državnega zbora Republike Slovenije❗❗ Najhuje pa je,da bojda zahteva izhaja iz dejstva,da je tako plačo prejemal doslej na Veterinarski fakulteti 😲😳. Pa ne samo on. Ok. In potem se človek vpraša...vse po vrsti. Previsoke članarine v VZB, zakaj se že 20 let zavira vsak razvoj stroke, zakaj napadajo mene, ko se zavzemam za spremembe, koliko jih prejema te zneske na VF.... Pozivam veterinarje k razumu! Če se omogoči tako absurdno visoka plača, boste jo na koncu plačali vi. Z višjo obvezno članarino. In če se le ta podraži,se bo spet vse pokazalo v višjih cenah storitev. Tole res ni ok. In ko že govorimo o interventnem zakonu...nasprotniki davčne kapice...evo,kje lahko najdete ljudi z bruto plačo nad 7500 EUR...javni sektor. 🤮 Ampak ti iz javnega sektorja,kot da niso v stiku z realnostjo,resno ... #Veterina #Plače #JavniSektor

Oglejte si izjavo Aste za novinarje. Kakšna jeza, stisnjeni zobje, ko se govori o spremembah RTV. Pravi, da hoče vlada uvesti strankarsko televizijo. Potem ni potrebe po spremembah. Strankarska je že sedaj. V imenu Levice. Zato pa je tudi tik pred bankrotom. https://t.co/JPaRQ2Z0jK #RTV #slovenskapolitika #spremembe

Podpiram... Državna sekretarka Mojca Škrinjar napoveduje spremembe: Kdor ne zna slovensko, ne more biti vključen v redni program https://t.co/WP1BnpXhTJ via @Portal24si #slovenščina #izobraževanje #spremembe

Kaj vsi skupaj naredimo, da bi bilo drugače? Jaz npr. ne plačam @RTV_Slovenija prispevka in mi ga morajo izterjati. Če bi 100.000 Slovencev to naredilo, to pomeni, da bi morala ta javna hiša izterjati več kot 15 milijonov evrov letno, kar pa bi bilo izredno težko. Zato nehajmo jamrat in naj vsak naredi svoje, da ta levičarska ustanova čim prej bankrotira! #Slovenija #Spremembe #JavnaDružba

Danes smo v Romuniji zaključili veliko zgodbo. Pred približno letom dni je Equinox s skupino povezanih oseb vstopili v Fondul Proprietatea. Danes smo prodali celoten delež. 8% sklada. Več kot 25 mio EUR vredna transakcija. Gre za eno največjih transakcij z delnicami Fondul Proprietatea, odkar družba kotira na borzi v Bukarešti. V manj kot letu dni smo za več kot 15 odstotnih točk presegli donos slovenskega borznega indeksa in za več kot 30 odstotnih točk donos globalnega delniškega indeksa. Toda številke povedo samo del zgodbe. V Romunijo smo prišli kot tujci. Brez domače podpore in brez posebnega položaja. Imeli smo svojo presojo in prepričanje, da je mogoče ustvariti več vrednosti. Postali smo eden pomembnejših delničarjev sklada. Bili smo aktivni. Postavljali smo vprašanja. Predlagali spremembe. In predvsem smo v Romuniji našli številne ljudi, ki so bili pripravljeni prisluhniti našim argumentom in stopiti z nami na isto stran. Danes smo to naložbo zaključili. 51 % v letu dni. Na rezultat smo ponosni. Še bolj pa na to, da smo pokazali, da lahko tudi iz Slovenije stopimo na bistveno večji tuji trg, zavzamemo pomembno pozicijo in enakovredno sedemo za mizo z velikimi mednarodnimi vlagatelji. Majhnost je dejstvo. Majhnost ni omejitev. https://t.co/jMWuXoTsqq #Investicije #Romunija #FinančniTrgi

‼️ Zelo dobro sestavljeno. @ZNPSLO @LukaSvetina - Izjava Združenja novinarjev in publicistov ob napovedanih spremembah medijske zakonodaje: Iz okvirnega načrta normativne dejavnosti za leto 2026, ki ga je vlada sprejela na dopisni seji 23. julija, je razvidno, da namerava vlada do konca leta pripraviti, državni zbor pa sprejeti noveli Zakona o medijih in Zakona o RTV Slovenija. Z novelo Zakona o medijih namerava vlada prenoviti sistem finančnih podpor medijem z namenom zagotavljanja pogojev za svobodo izražanja oziroma pravico državljanov do javnega obveščanja in obveščenosti, z novelo Zakona o RTV Slovenija pa prenoviti določbe o vodenju, upravljanju in nadzoru RTV Slovenija ter njeni javni službi z namenom oblikovanja sodobnega, profesionalnega in neodvisnega javnega servisa. V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) obe nameri podpiramo, ob tem pa podajamo svoj pogled na to, katere določbe obeh zakonov bi bilo treba spremeniti oziroma izboljšati. Z novelo Zakona o medijih bi bilo treba bolje urediti določbe, ki urejajo ugotavljanje nedovoljene lastniške koncentracije v medijih. Novela, ki jo je sprejela prejšnja vlada Roberta Goloba, je presojo medijske koncentracije z ministrstva za kulturo prenesla na Agencijo za varstvo konkurence (AVK), ji pa ob tem za izvajanje novega pooblastila, kot opozarja tudi sama agencija, ni zagotovila nobenih sredstev. Tako agencija trenutno omenjenih presoj ne more izvajati, s čimer je zakon v tem delu mrtva črka na papirju. Poleg sredstev AVK za omenjene presoje niti nima primernega strokovnega kadra. Zato je treba AVK za izvajanje novega pooblastila nujno zagotoviti primerna sredstva. Nujna je tudi ustanovitev novega oddelka v AVK, ki bo izključno pristojen za izvajanje nalog iz novega zakona o medijih. Po oceni AVK bo treba letno za učinkovito izvajanje omenjenih nalog zagotoviti vsaj 500.000 evrov, na kar je agencija opozarjala že prejšnjo ministrico za kulturo Asto Vrečko, vendar je bila pri tem neuspešna, kljub temu da se Vrečkova pogosto javno hvali z omenjenim zakonom. Skratka, zagotoviti je treba, da bo AVK pri presoji medijskih koncentracij operativna in tudi oz. predvsem učinkovita. AVK je treba po presoji ZNP podeliti tudi večja pooblastila pri preverjanju dejanskih lastnikov podjetij. Ta morajo organu omogočati, da poleg formalnega lastništva preverja tudi skrito oziroma dejansko lastništvo. Organ mora imeti možnost preverjati finančne tokove in druge povezave med osebami, za katere sumi, da so dejanski lastniki medija, ter slamnatimi lastniki. S slednjimi se namreč pogosto zaobide zakonodajo, namenjeno preprečevanju medijske koncentracije, v ozadju pa se mediji kopičijo v rokah zgolj enega lastnika, s čimer se ustvarja nedovoljena koncentracija medijev. Med drugim je dobro poznan primer medijev Martina Odlazka, kjer se v velikem delu dejanski lastnik skriva za slamnatimi lastniki. S tem se zaobide zakonodajo, namenjeno preprečevanju medijske koncentracije, v ozadju pa se mediji kopičijo v rokah enega človeka. Temu smo priča tako na področju radiev kot rumenega in drugega tiska. Kako poteka omenjeni modus operandi, najbolje opisuje prispevek portala Pod črto, dostopen na njihovi spletni strani. Novela Zakona o medijih mora bolje urediti tudi finančne podpore medijem, ki predstavljajo alternativo obstoječim prevladujočim starim medijem, ki v zadnjih 35 letih praviloma orkestrirano podpirajo zgolj eno, levo politično opcijo. Treba je omiliti trenutne stroge pogoje za sofinanciranje novih in nastajajočih medijev, ki jih je po našem mnenju prejšnja vlada zaostrila predvsem z namenom zaščite položaja starih prevladujočih medijev. Glede na dejstvo, da stari prevladujoči mediji ne kažejo nobene želje po pluralizaciji, je mogoče večjo pluralnost medijev doseči le z novimi, svežimi mediji, ki bodo predstavljali tudi drugačna stališča. Nasprotujemo možnosti, da država financira velike medijske hiše. Te so pri nas praviloma v lasti podjetij z milijonskimi prihodki in dobički, zato ni utemeljenega razloga, da so takšne medijske hiše financirane iz javnih sredstev. Nujno je treba spremeniti določbo, po kateri je novinar dolžan razkriti svoj vir, če mu to odredi sodišče. Menimo, da je varovanje vira temeljna dolžnost novinarja, v katero ne bi smela posegati niti sodna veja oblasti. Sodišče lahko novinarju razkritje vira odredi samo v izjemnih primerih, denimo ob grožnjah terorizma, ogrožanja javne varnosti in drugih posebej utemeljenih primerih. Spremeniti je treba tudi določbe, po katerih o tem, kaj je sovražni govor, po lastni presoji odloča medijski inšpektor. Če pa se ta določba ohrani, je nujno zagotoviti, da lahko medij odločbo inšpektorja izpodbija v hitrem sodnem postopku, ne pa v upravnem postopku na upravnem sodišču, kjer postopki zaradi njegove preobremenjenosti praviloma trajajo več let. Nasprotujemo tudi določbi, da so nadzoru inšpektorata in določbam, ki sankcionirajo sovražni govor, podvrženi tudi tako imenovani vplivneži. Njihovo delovanje namreč ureja že kazenska zakonodaja. V noveli Zakona o RTV Slovenija bi bilo treba spremeniti način sestave sveta zavoda tako, da bo ta bolj pluralen, kot je trenutno. Zagotovitev pluralnosti organov RTV Slovenija je sicer tudi zahteva ustavnega sodišča iz zadnje odločbe, s katero je omenjeno novelo ocenilo kot skladno z ustavo. Trenutna ureditev namreč ne zagotavlja ustrezne pluralnosti sveta zavoda, kar se je pokazalo tudi ob njegovem imenovanju. V svet zavoda so bili namreč na podlagi trenutne ureditve imenovani zgolj in izključno predstavniki levega svetovnonazorskega prepričanja. To so pokazala tudi prva in vsa nadaljnja glasovanja, v katerih svet zavoda odločitve sprejema tako rekoč z enoumno stoodstotno večino. In to kljub temu, da vsaj polovico družbe, sodeč po zadnjih volitvah, predstavljajo ljudje, ki so desnosredinskega oziroma sredinskega svetovnonazorskega prepričanja. Ti v svetu nimajo niti enega svojega predstavnika. Trenutna nepluralna sestava sveta RTV Slovenija se je prenesla tudi v imenovanja odgovornih urednikov in direktorjev RTV, posledično pa tudi v program. Med drugim je nova uprava takoj po prevzemu funkcij brezkompromisno obračunala z vsemi novinarji, za katere je ocenjevala, da so desnosredinskega prepričanja. Kdor se ni pokoril, je bil odpuščen, tudi nezakonito, kar se je pokazalo tudi v uspešnih tožbah novinarjev, ki so se odločili tožiti RTV Slovenija, med njimi Valentin Areh in drugi. Nepluralnost sveta RTV Slovenija se, kot rečeno, kaže tudi v samem programu. Med gosti, komentatorji in sogovorniki RTV Slovenija prevladujejo ljudje levosredinskega svetovnonazorskega prepričanja, preostalih pa je le za vzorec, kar ustvarja zgolj navidezen občutek pluralnosti. Posamezne oddaje, kot je denimo oddaja Z Marcelom, pa ne premorejo niti tega in tako vsebinsko kot glede na izbor gostov povsem enoumne. Zgovoren je bil tudi primer povolilne oddaje na RTV Slovenija, v kateri so nastopili štirje levo usmerjeni politični komentatorji, ali pa primer oddaje Omizje z naslovom "Mediji znova tarča politike?", predvajane 16. julija 2026. V njej je voditeljica Tanja Starič gostila tri novinarje levosredinskega svetovnonazorskega prepričanja. Nedopustno je tudi, da posamezna odgovorna uredniška mesta zasedajo novinarji, ki za svoje delovno mesto nimajo zadostne izobrazbe. Glede na vse navedeno je treba torej zagotoviti drugačno sestavo sveta RTV Slovenija, tako da bo ta bolj pluralen in da bodo vanj lahko imenovani tudi člani z drugačnim svetovnonazorskim prepričanjem. Trenutni zakon tega, kot se je pokazalo in na kar smo v ZNP vseskozi opozarjali, ne zagotavlja. V ZNP smo sicer mnenja, da je do zdaj največjo pluralnost v svet RTV Slovenija prinesel zakon, ki je bil sprejet leta 2010. To sta pokazala večletna uporaba zakona in delovanje sveta ob menjavah več vlad. Na koncu v ZNP izražamo še pričakovanje, da bomo vključeni v napovedane spremembe medijske zakonodaje. Upravni odbor ZNP, 18. avgusta 2026 #mediji #novinarstvo #zakonodaja

🐾Spoštovani, dejansko še ni prišlo do nobene spremembe zakonodaje! 🐾Zakon o veterinarstvu bomo obravnavali komaj septembra. Medijski pritisk naslovljen name je tako prišel prehitro...očitno sem zdaj kriva za nedelujoč sistem, katerega še sploh nismo uredili. 🐾Dejstvo pa je, da zasebne gospodarske družbe,v tem primeru veterinarske ambulante, niso dolžne opravljati javne službe, kot je nujna veterinarska pomoč. 🐾Zato moramo področje nujno urediti tako, da bo država razpisala koncesije za opravljanje nujne veterinarske pomoči, da bo opredelila, katere ambulante, koliko kadra in opreme je potrebno za tako delo. 🐾Potem bomo dejansko imeli ZAGOTOVLJENO NUJNO VETERINARSKO POMOČ. Ne more vsaka ambulanta dežurati. Ker nima dovolj kadra, nima specialističnega znanja, niti ne opreme. 🐾Tudi pri zdravstveni oskrbi ljudi je podobno. Ne dežura vsaka ambulanta,še posebej pa ne zasebna, pač pa imamo za to urgentne centre, razporejene po regijah. 🐾Osebno sem bom zavzela, da se področje čim prej uredi, ne morem pa vplivati na to, kakšno kontra propagando bodo ob tem izvajali tisti, ki jih ne zanimajo dejstva, pač pa samo politična pripadnost. 🐾Zato ljudje, vsakemu sem na voljo za pogovor in pojasnila. Preden širite neresnice,vsaj preverite dejstva. Sprejela se še ni nobena reforma, je pa le ta zaradi situacije, kot jo opisujejo v Društvu za zaščito konj, nujna potrebna. 🐾Država je odgovorna za dobrobit živali, tako tudi za zagotavljanje nujne veterinarske službe. Le ta ne more biti organizirana tako, da se v to pač prisili vse zasebnike. Ker je potem sploh ne bo. Ne da se vsem zvijati rok in jim groziti, naj na silo delajo... 🐾Zaradi takih in drugačnih pritiskov, pa so doslej veterinarji zapuščali svoj poklic. Posledično manj veterinarjev, manj ambulant, manjša dostopnost do storitev in na koncu višja cena. Manj konkurence vedno vodi v to smer. V višanje cen... https://t.co/op0PR9y5G7 #Veterinarstvo #NujnaPomoč #ZdravjeŽivali

In the Amazon, researchers have discovered increased emissions of organic compounds following droughts in 2023 and 2024, indicating changes in the forest ecosystem, while Europe is witnessing damage from fires, highlighting the vulnerability of forests as a living system. (translated)