V teh dneh spremljam tudi nas, kolege novinarje, in priznam, da sem nad enimi in drugimi izjemno razočaran. Nas predsednica republike ni povabila na brifing. Pa vseeno bi od predsednice države pričakoval jasnost in predvsem korekten odnos do vseh medijev – tudi do mojega. Ali mi nismo medij? Je korektnost res samo takrat, ko povabiš ene, druge pa preprosto izključiš? In kako naj potem korektno poročam, če nimam enakega dostopa do informacij? Zakaj bi jaz iskal info, če mi jih urad ne da! Danes se strinjam in za tem tudi stojim: če si predsednica države, potem moraš sprejeti tudi dejstvo, da javnost zanima tvoje zdravstveno stanje, še posebej po dogodku, ki odpira številna vprašanja. V Ameriki javnost pričakuje informacije o zdravju svojega predsednika. Če zahtevamo transparentnost, bodimo transparentni do konca tudi mi. Je to odnos, ki krepi zaupanje javnosti? Novinarstvo ne sme biti razdeljeno na »naše« in »vaše«, na povabljene in nezaželene. Oblast pa si ne bi smela izbirati medijev glede na to, kdo ji je bolj všeč in kdo manj. Če želimo govoriti o demokraciji, mora biti dostop do informacij enak, vprašanja pa dovoljena tudi takrat, ko niso prijetna. In enako velja za nas novinarje. Naša naloga ni, da kogarkoli ščitimo ali vnaprej obsojamo. Naša naloga je spraševati, preverjati in poročati. Z enakimi merili za vse. V nasprotnem primeru je vse skupaj žalostno. In predvsem ponižujoče in neobetajoče za demokracijo. Eno so komentarji. Drugo pa pojasnila, gospa @nmusar! Želim vam res hitro okrevanje! #novinarstvo #transparentnost #demokracija
