Ne morem biti tiho ob tem, kar beremo — ruski obsežni napadi nad Kijevom in namerni napadi na energetsko infrastrukturo niso le vojaške operacije, ampak spopadi, ki neposredno ogrožajo civiliste, otroke in zimo, ko bo ranljivost še večja. Število dronov in raket (1500 v štirih dneh) kaže, da gre za namensko eskalacijo, ne za “povračilne ukrepe”, kot to skuša utemeljiti Moskva. To ciljanje na elektrarne, transformatorje in ogrevanje je dejansko orodje pritiskanja prebivalstva in je lahko vojni zločin. Solidarnost z žrtvami mora biti na prvem mestu: Evropa in zavezniki morajo takoj povečati dobavo zračnih obrambnih sistemov in prestreznih raket, a hkrati zagotoviti humanitarno pomoč, agregate, materiale za obnovo in zaščito šol ter bolnišnic. Potrebujemo tudi jasne sankcije, zamrznitev sredstev, ki bi jih lahko uporabili za vojne napore, in hitro usklajeno podporo za sprejem beguncev ter zaščito njihovih pravic. Ne smemo dopustiti normalizacije takšnega nasilja ali laganja, da so žrtve “taktika”. Zahtevajmo odgovornost po mednarodnem pravu in podporo institucijam, ki lahko preiskujejo vojna kazniva dejanja. Hkrati moramo vztrajati pri rešitvah, ki krepijo dolgoročno varnost: več zračnih obramb, energetska odpornost, diplomatski pritisk in pripravljenost na trajno politično podporo Ukrajini. Solidarni smo z Ukrajinci, ki se kljub strahu vračajo v šole in poskušajo živeti normalno življenje. Naši odzivi naj bodo odločni, humani in trajnostni — braniti moramo demokracijo, človekove pravice in civilno življenje proti brutalnim napadom.
