Na današnji dan je Peter Petrič ob obrambi letališča Brnik žrtvoval življenje pri 37 letih.. Danes bi bil 72 let. Slava mu. 🙏🙏🙏Po njem se imenuje kranjska kasarna. https://t.co/0AqVi22TIM #PeterPetrič #SlavaJunakom #Brnik
✮ Vojna za vrh droga! Petintrideset let imamo svojo državo. In še vedno se na njen rojstni dan prepiramo o tem, kaj sme viseti na vrhu droga. V sredo bo na Trgu republike osrednja proslava ob 35. obletnici samostojnosti. Borci za vrednote NOB in TIGR Primorske ne bodo prišli, ker njihova zvezda na praporu po novem protokolu ni dobrodošla. Organizatorji odgovarjajo, da so dobrodošli prav vsi, "ki jim je Slovenija intimna opcija", in da imajo težavo le tisti, ki vabilo berejo preveč "črkobralsko". Skratka: preživeli smo vojno, hiperinflacijo, štiri Janševe vlade in enega Goloba, ne preživimo pa konice na drogu. Pa povejmo naravnost, ker je treba. Partizanski boj proti fašizmu si zasluži spoštovanje brez zadržkov. Ljudje so se borili in umirali proti okupatorju, zato da danes sploh govorimo slovensko in da imamo o čem pisati kolumne. To ni levo ali desno. To je preprosto resnica in dolg, ki ga ne odplačaš s frazo. Težava je drugje. Rdeča peterokraka ni samo simbol upora. Je tudi simbol tistega, kar je prišlo med uporom in po njem. Revolucija. In revolucija nam po vojni ni prinesla demokracije. Prinesla nam je enopartijski sistem, povojne jame, Goli otok in pol stoletja brez svobodnih volitev. Najprej smo se borili za svobodo, potem pa so jo isti ljudje pod isto zvezdo za pol stoletja zaklenili v predal. Dve zgodbi, en simbol. In v tem je ves zaplet. In zdaj k drobcu, ki ga ta teden z odra ne bo izrekel nihče. Pod isto rdečo peterokrako, ki naj bi po mnenju nekaterih "sodila" na proslavo, je junija 1991 na Slovenijo pridrla Jugoslovanska ljudska armada. Tanki proti Brniku. Letala nad Medvedjekom. Vojaki, ki so streljali na naše branilce in na tuje šoferje tovornjakov. Vse to pod zvezdo. Ne pod kljukastim križem, pod rdečo zvezdo. In prav v tem tiči vsa zagata: ista zvezda je leta 1943 sedela na partizanski kapi in leta 1991 na pokrovu tanka, ki je pripeljal po nas. Možem iz leta 1943 se gre klanjati. Simbol pa ni nedolžen, ker se je čez pol stoletja vrnil na gosenicah. Zato je nekaj globoko butalskega v tem, da bi na proslavi, kjer slavimo ravno to, da smo se te vojske in te države otresli, vihral prav tisti simbol, pod katerim nas je napadla. To je približno tako, kot bi na zabavi ob ločitvi ponosno izobesil poročno fotografijo. Ali pa, če bi na proslavi zmage nad fašizmom iz 2. svetovne vojne na vrhu drogov bleščale svastike. Simboli bivše države - tudi Jugoslovanska zastave, bi morali biti prepovedani na vseh prireditvah. Torej smo se leta 1991 od Jugoslavije odcepili fizično?! Vprašanje, ki si ga petintrideset let kasneje ne upamo postaviti na glas, je drugo: ali smo se kdaj odcepili tudi od ideologije? Ali pa smo se samo preoblekli. Iz komunistov v demokrate, zvezdo pa smo za vsak primer spravili v omaro. Tako kot bombon bajadera. Ovoj je nov, vsebina je ista, čar pa je nekje izpuhtel. Naj ne bo pomote. Tudi vlada, ki na rojstni dan države nekoga “vrže” z dvorišča, ne združuje. Praznik, ki izloča, ni praznik naroda. Je obračun. Iz proslave narediti bojišče simbolov je sam po sebi poraz, ne glede na to, kdo drži škarje. Bivši premier je potezo razglasil za "zgodovinski vandalizem". Morda. Ampak zgodovinski vandalizem je tudi to, da pol stoletja totalitarizma spakiramo v lepo rdečo zvezdico in se delamo, da je bila samo nedolžna broška. Simbolika je pomembna. Na proslavah še posebej. Komunizem je pa še kako živ v epigenetiki naroda. Sistem, ki nas je okužil z virusom povprečnosti in jugonostalgije - ne pomaga pri napredku. Ampak nas vleče nazaj. In tu smo. Petintrideset let kasneje. Zamenjali smo zastavo. Zamenjali smo grb. V glavah pa nismo zamenjali skoraj ničesar. Še vedno mahamo s parolami iz nekih drugih časov in jih imamo za ustavno kategorijo. Od Jugoslavije smo se osamosvojili. Od sebe pa očitno še ne. #Slovenija #Samostojnost #Zgodovina
Po močnem neurju je na Brniku zabeležen najmočnejši sunek vetra s hitrostjo 107 kilometrov na uro, kar je povzročilo obsežne škode, ki presegajo več deset milijonov evrov, ter neprimerne razmere za bivanje v nekaterih hišah. #posledice #škode #nepremičnine
Najmočnejši sunek vetra na Brniku dosegel 107 kilometrov na uro
Israir je ponovno pridobil dovoljenje za lete med Tel Avivom in Ljubljano, pri čemer bodo na letališču Brnik prisotni tudi izraelski varnostniki. #LetališčeLjubljana #Israir #varnostniki
Israir ima znova dovoljenje za lete med Tel Avivom in Ljubljano
Policija je v primeru lažnega policista, ki je leto in pol brez pooblastil opravljal naloge policista na brniškem letališču, zavlačevala z ukrepi kljub prejetim informacijam o njegovem delovanju, kar je privedlo do izrednega nadzora nad kranjsko policijo. #policija #lažnipolicist #Brnik
Policija v primeru lažnega policista zavlačevala z ukrepi
Článok sa zaoberá situáciou na letisku Brnik, kde aj napriek aktuálnym problémom s dodávkami paliva a rastúcim varovaniam zatiaľ nedochádza k obmedzeniam letov, avšak existujú obavy, že by v priebehu týždňa mohli nastať výpadky. #kriza #goriva #letalskiPromet
Letala še letijo, a opozorila so vse glasnejša. Na Brniku za zdaj brez motenj
