Search

Da so me povabili h kandidaturi za predsednico republike, štejem za veliko življenjsko čast in sem jim za to izjemno hvaležna. Cenim gesto predsednika vlade, ki je kljub pomembni parlamentarni teži svoje stranke za predsednico republike predlagal neodvisno kandidatko, ki presega strankarske delitve. Vendar ne čutim, da bi bila dovolj močna, da bi prevzela zgodovinsko odgovornost za povezovanje razdeljenega naroda, zato povabila ne morem sprejeti.

Na sprejemu pri predsednici republike sem kot ministrica aktualne vlade iz spoštovanja do nje in institucije poslušala govor, čeprav je bil prežet z očitki, posploševanji in napadi na programska izhodišča ter vrednote, ki jih podpira velik del slovenskih državljank in državljanov. Pričakovala sem, da bo vsaj državna proslava ob dnevu državnosti prostor, kjer bomo za trenutek stopili nad politične delitve. Žal se to ni zgodilo. Namesto povezovalnega sporočila smo ponovno poslušali politične puščice in ustvarjanje razdora. Spoštovanje institucij je dvosmerna ulica. Če ga izkazujemo tisti, ki predstavljamo izvršilno oblast, pričakujem, da ga bodo do vseh legitimno izvoljenih predstavnikov države izkazovali tudi nosilci najvišjih državnih funkcij. Prvič smo ministri nastavili eno lice, drugič drugo. Tretje priložnosti za takšen odnos ne bom več dopustila. Svoj čas in energijo bom raje namenila delu – v dobro Slovenije ter vseh njenih državljank in državljanov. To sem ob prisegi obljubila in to nameravam tudi izpolniti. #Slovenija #Politika #Državnost

🤯 Noro, nenavadno in bizarno. Ko zjutraj pospremim otroka v Osnovno šolo Dob pri Domžalah, me pri samem vhodu pričaka marmornata plošča: posvečena je predvojnemu komunistu Martinu Koželju, v čigar hiši naj bi delovala prva partijska celica in kjer se je sestajal celo Tone Tomšič. Spodaj drobni tisk razkriva: ob 40-letnici Komunistične partije Slovenije. Se pravi iz leta 1977. Petintrideset let po osamosvojitvi 🇸🇮 naše otroke vsako jutro pozdravlja relikvija ideologije, ki je državo za pol stoletja zaklenila v eno samo barvo. Gre za slavljenje in spomenik ideologije na pročelju izobraževalne ustanove. Ideologiji, ki je v 20. stoletju po vsem svetu za seboj pustila daleč največ žrtev in s katero bi morali že zdavnaj zgodovinsko razčistiti. Naj bom jasen. Nimam nič proti partizanom in partizanskemu boju – ravno obratno. Iskreni borci, ki so dejansko padli za svobodo, so največja žrtev te zgodbe. Najprej so umirali v vojni, danes pa služijo kot ideološki ščit revoluciji, ki se skriva za njihovim hrbtom. Ostro pa nasprotujem tej revoluciji, ki si je njihov boj prisvojila, se po vojni maščevala in resnico zavila v celofan propagande. Skratka, nasprotujem zlorabi partizanskega boja za nenehne delitve naroda. To dvoje namreč ni isto. A v slovenski realnosti očitno ostaja isto, saj se eno že desetletja pridno skriva za drugim. In ravno v tem je srž problema. Narodna zavest je še danes nalomljena, saj so se vanjo pol stoletja vžigale ideje, ki nas pri vsakem koraku v prihodnost še vedno vlečejo nazaj. Zgodovinske plošče in preživete koncepte menjamo počasneje kot dotrajano pohištvo, ki si ga nihče ne upa zavreči. Pa bi bil že skrajni čas. Vsaj s šolskih pročelij. Slika je nastala danes – petintrideset let po nastanku demokratične Slovenije. Retweet - če se ti tole zdi BIZARNO, všeček, če meniš, da se mora tabla odstraniti. #Slovenija #Zgodovina #Ideologija

V članku se obravnava ustanova parlamentarne preiskovalne komisije zaradi domnevnega vpliva izraelskega podjetja Black Cube na slovenske volitve ter vprašanja o ustavnosti preiskav in zaščiti pravosodnih organov, kar postavlja pod vprašaj načelo delitve oblasti in neodvisnost pravosodja. #BlackCube #parlamentarnaPreiskava #korupcija

Facebook je s tožbo proti Italiji na sodišču EU dejansko postavil evropski standard, ki omogoča medijem, da zahtevajo poštena nadomestila za svoja vsebina, kar je pomemben korak pri reševanju vprašanja pravične delitve prihodkov medijskim hišam in velikimi spletnimi platformami. #mediji #facebook #EU