Search

Članak se bavi bogatom kulturnom baštinom Zagreba, koja uključuje gotovo 195.200 darovanih i otkupljenih predmeta, među kojima su i umjetnine, arhivi te memorijalni prostori poznatih ličnosti poput Miroslava i Bele Krleže te njemačke glumice Tille Durieux, koja je nakon bijega od Hitlera ostavila značajan umjetnički i knjižni nasljeđe u gradu. #Zagreb #kulturni fundus #Muzej grada Zagreba

Nakon gotovo tisuću godina, slavna Tapiserija iz Bayeuxa stigla je na englesko tlo u Britanski muzej, gdje će biti izložena od 10. rujna 2026. do srpnja 2027., čime se obilježava prvi javni povratak ovog dragocjenog srednjovjekovnog umjetničkog djela koje prikazuje normansko osvajanje Engleske 1066. godine. #TapiserijaIzBayeuxa #BritanskiMuzej #NormanskoOsvajanjeEngleske

Tapiserija iz Bayeuxa, skoraj sedemdeset metrov dolga srednjeveška umetnina, je po skoraj tisočletju ponovno prispela v Anglijo, kjer se bo od 10. septembra razstavljala v Britanskem muzeju, kar simbolizira prijateljstvo med Francijo in Veliko Britanijo, kljub kritikam glede njenega transporta in varnosti. #TapiserijaIzBayeuxa #BritanskiMuzej #NormanskaZgodovina

Turski predsjednik Recep Tayyip Erdoğan darovao je čelnicima NATO-a starinski revolver Magnum .357 s personaliziranim gravurama, što je izazvalo različite reakcije među liderima, uključujući predaje policiji ili muzeju, dok je hrvatski predsjednik Zoran Milanović komentirao dar s dozom humora. #Erdogan #NATO #revolver

Asta Vrečko bi zaradi ukinitve Muzeja osamosvojitve morala odgovarjati pred zgodovino - to je tako globoko sramotno dejanje, z ničemer opravičljivo ... Prvič živimo v svoji državi in muzej tega dogodka nekdo zapre ... @AlojzKovsca na @Domovina_je 👉https://t.co/TFz9jnOShO https://t.co/gTWrBqV96W #MuzejOsamosvojitve #Zgodovina #Slovenija

🙏Zgodovino pišejo zmagovalci. Pošteni jo pišejo z vsemi ranami. Poglejte nas. Ustanovili smo muzej lastne osamosvojitve, ga po dveh letih ukinili, zdaj ga spet postavljamo, pol države pa je ogorčeno, da sploh obstaja. Noben normalen narod se ne sramuje dneva, ko je postal svoboden. Mi se. In to je pravzaprav vsa naša zgodovina v enem samem, žalostno smešnem stavku. Da bi ta stavek bolje razumel, sem se moral odpeljati na konec sveta. Ta teden sem prestopil arktični krog. Za turista je to počrkana črta na tleh in kažipot do Božička, zame pa najlažja meja, ki sem jo letos prešel. Tisto težjo namreč nosimo v glavi in prav do nje, kot narod, ne upamo stopiti. Kajti tu zgoraj, v Rovaniemiju, sredi mesta, ki so ga leta 1944 do tal požgali Nemci ob umiku, devetdeset odstotkov, ne Rusi in ne partizani, ampak njihovi lastni dojučerajšnji zavezniki, sem doživel kulturni šok. Ne zaradi mraza. Zaradi naroda, ki svojo drugo svetovno vojno pove z vsemi ranami, ne pa kot risanko o enem junaku in enem zlobcu. Ne morejo. Njihova zgodba tega preprosto ne dopušča. Leta 1939 jih ni napadel Hitler, ampak Stalin. V zimski vojni so pod sovjetsko pestjo izgubljali ozemlje in ljudi. Da bi ga dobili nazaj, so se za silo povezali z Nemci. Na koncu pa so se morali z istimi Nemci vojskovati, ker je tako terjal Kremelj, ki je hotel trupla in ujetnike kot dokaz lojalnosti. Majhen narod, ujet med dva totalitarizma, prisiljen plesati z obema hudičema, da je sploh preživel. In veste, kaj je pri tej zgodbi najbolj bridko? Ta narod je iz nje izšel svoboden. Mi pa smo iz „zmage dobrega nad zlim“ prišli naravnost v Jugoslavijo. Zgodovino pišejo zmagovalci. To ni cinizem, temveč opis metode. Petinštirideset let smo poslušali eno samo resnico, uradno in revidirano, z natanko enim dovoljenim junakom in natanko enim dovoljenim zločincem. Vse ostalo je bila tišina, ki jo je bilo bolje ne motiti. Naj bom jasen, da me ne bo kdo namerno napačno razumel. Fašizem in nacizem sta bila industrializirano zlo brez olajševalnih okoliščin in nobena tehtnica tega ne spere. A dvajseto stoletje je poznalo še en totalitarizem, ki je skozi celotno stoletje pobil na milijone več ljudi, in resnica, ki je pri nas ne smeš izreči na glas, je preprosta. Zmagovalci leta 1945 na naših tleh so bili predstavniki prav tega drugega totalitarizma. Seštej 1+1. Če te „osvoboditev“ pripelje v enopartijsko državo, brez volitev, brez lastnine, brez svobodne misli, ali si res na strani zmagovalcev ali pa si samo na strani tistih, ki bodo pisali učbenike? Vem, kaj je najmočnejši ugovor, in ga ne bom skrival. Meriti zlo s številom trupel je samo po sebi past, ker vsako takšno seštevanje na koncu nekdo zlorabi za relativizacijo holokavsta. Prav zato ne trdim, da je vprašanje, „kdo je bil hujši“. Vprašanje je drugačno in za nas veliko bolj neprijetno: zakaj smo o polovici svojih mrtvih smeli žalovati, o drugi polovici pa ne? Naša vojna namreč ni bila le odpor proti okupatorju. Bila je hkrati revolucija in bratomor. Morija med brati, ki je bila v resnici spopad med svobodo misli in partijskim enoumjem. In ko se je dim polegel, je ena stran dobila spomenike, druga pa brezimne jame v Kočevskem rogu, ki jih desetletja nismo smeli niti omeniti. Narod, ki sme pokopati le polovico svojih pokojnih, ne zaceli ničesar. Samo tišino podeduje. In zdaj, hvala bogu, imamo muzej. Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga leta 2021 ustanovili, leta 2023 ukinili in leta 2026 spet postavili na noge. Naj takoj priznam nekaj, kar zveni kot herezija: žal bomo morali zgodovino napisati na novo. Vem, kako to zveni. Prepisovanje zgodovine je običajno obrt diktatorjev. A tokrat gre za ravno nasprotno. Gre za to, da prvič zapišemo tisto, kar je bilo petinštirideset let prepovedano; da po drugi svetovni vojni nismo pristali med zmagovalci, ampak v totalitarizmu, ki ga Evropa danes v svojih resolucijah brez sramu uvršča ob bok nacizmu. Gre za isti sistem iz istega pakta, katerega tanki so leta 1939 zapeljali tudi proti Fincem. In da smo se ga osvobodili natanko toliko let za Finci, kolikor je trajala ena sama dovoljena resnica. Oni so svobodo obdržali leta 1945, mi pa smo jo dobili šele leta 1991. Petinštirideset let zamude. To ni maščevanje. To je aritmetika. Muzej osamosvojitve ni spomenik eni stranki. Je spomenik dnevu, ko smo nehali biti republika in končno postali država. In tu je bistvo, dragi rojaki. Če tega nismo sposobni napisati, če si v lastnem muzeju ne upamo povedati te preproste, dokazljive zgodbe, potem se nismo nikoli zares osamosvojili. Potem smo zadnji, pozabljeni ostanek Jugoslavije. Edina realno preostala republika, ki je iz bratske skupnosti odnesla le novo ime in nove table ob cesti. Vse ostalo, glave, refleksi, strah pred lastno preteklostjo, je ostalo natanko tam, kjer je bilo. Finski predsednik Paasikivi je nekoč dejal, da je začetek vsake modrosti priznanje dejstev. Rovaniemi so Finci znova zgradili iz pepela in ob tem povedali vso resnico o ognju, tudi tisto neprijetno, ter postali resen, svoboden narod. Mi imamo zdaj prazne pisarne na Metelkovi in eno samo nalogo: zgodbo napisati do konca. Naredimo to. Sicer ostanemo zadnja še živa republika Jugoslavije. #Zgodovina #Svoboda #Kultura

Članek obravnava legendarnega kneza Alberta I. iz Monaka, pionirja moderne oceanografije, ter njegov prispevek k zaščiti morskih ekosistemov, medtem ko se avtor spominja nedavne srečanja z aktualnim knezom Albertom II. in osvetljuje dediščino, ki jo je ustanovil Oceanografski muzej v Monaku. #AlbertI #oceanografija #Monako

V članku je predstavljen uradni portret nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, ki ga je v Bode muzeju v Berlinu odkril mladi slikar Jérémie Queyras, kar predstavlja zgodovinsko prelomnico, saj je to prvi portret ženske in osebe z vzhodnonemškim poreklom med nekdanjimi kanclerji. #Gospodarstvo #Zdravje #Kultura

Na izložbi Postpotresna arheologija Zagreba predstavljeni su arheološki nalazi, uključujući vodovod iz 15. stoljeća i srednjovjekovnu smočnicu, otkriveni tijekom obnove grada nakon potresa 2020. godine, što ukazuje na bogatstvo skrivenih povijesnih slojeva Zagreba. #PostpotresnaArheologijaZagreba #arheologija #MuzejGradaZagreba

Škotske narodne galerije začele gradnjo javno dostopnega depoja The Art Works, ki bo na 13.000 kvadratnih metrih shranjevalo in predstavljalo več kot 130.000 umetniških del, s čimer želijo izboljšati dostopnost umetnine, saj je trenutno javnosti na voljo le tri odstotke zbirke. #Muzeji #Umetnost #Škotska

Članek poudarja pomen Muzeja osamosvojitve kot ključnega kulturnega in zgodovinskega prostora, ki bi lahko bolje odražal in pripovedoval zgodbo o slovenski osamosvojitvi, medtem ko kritizira levico za pomanjkanje ambicije in političnega talenta pri uveljavljanju svoje ideologije. #osamosvojitev #MuzejOsamosvojitve #Slovenija

Vi stroke v resnici ne spoštujete. Ko ste na oblasti, je za vas v Levici “stroka” orodje, s katerim legitimirate svoje ideološke fantazme. Ko ste v opoziciji, pa postane “stroka” pesek, ki ga sipate v kolesje. Trenutno ste v opoziciji. Aktualni vladi pa slovenska država ni zgolj sredstvo za uresničevanje ideoloških projektov, temveč vrednota sama po sebi. Ki si zasluži muzej. #Slovenija #Politika #Ideologija

Europsku je kontinent zahvatio smrtonosan toplinski val koji je rezultirao smrću 40 ljudi u Francuskoj, dok su za 23 europske zemlje na snazi upozorenja zbog rekordnih temperatura, što je dovelo do zatvaranja škola i skraćivanja radnog vremena muzeja. #toplinskiVal #vrućine #klimatskePromjene