Search

ASV un Irāna astoto nakti pēc kārtas apmainījušās triecieniem, izraisot nopietnus bojājumus un kāpinot spriedzi reģionā, kad ASV triecieni tika vērsti pret Irānas Islāma revolūcijas gvardes korpusu pēc divu amerikāņu karavīru nogalināšanas Jordānijā, bet Irāna atbildēja ar uzbrukumiem amerikāņu mērķiem Kuveitā. #ASV #Irāna #karaizsardzība

ASV armija paziņojusi par jauniem triecieniem Irānai, lai mazinātu Teherānas spējas uzbrukt tirdzniecības kuģiem Hormuza šaurumā, kā reakciju uz kuriem Irānas Revolūcijas sargu korpuss veicis uzbrukumus ASV karabāzēm Jordānijā, Bahreinā un Kuveitā, radot starptautisku satraukumu par eskalāciju. #ASV #Irāna #HormuzaŠaurums

ASV uzsākušas jaunu triecienu vilni Irānai, izmantojot aviāciju, karakuģus un jūras dronus, un šie uzbrukumi ir radījuši reakciju no Irānas Revolūcijas sargu korpusa, kas veicis uzbrukumus ASV karabāzēm Jordānijā, Bahreinā un Kuveitā, kamēr ANO ģenerālsekretārs brīdina par eskalācijas sekām. #ASV #Irāna #CENTCOM

Prije 30 godina rođena je Dolly, prva ovca klonirana iz stanice odrasle životinje, čime je započela revolucija u znanosti i kloniranju, a njezin značaj i utjecaj i danas se reflektira kroz kloniranje različitih vrsta sisavaca, unatoč bržem starenju kloniranih životinja. #ovcadolly #kloniranje #InstitutRoslin

Článok opisuje neobyčajnú kolesarskú cestu po Toskane, ktorá sa zameriava na relaxáciu a objavovanie krásnosti regiónu v pomalom tempe, pričom sa tiež dotýka historických aspektov života revolucionárov, ako sú Stalin a Trockij, a ich vzťahov, napríklad s umelkyňou Fridou Kahlo. #Trocki #FridaKahlo #revolucija

Članek obravnava zanimivo življenje Lev Trockega, njegove revolucionarne ideje in povest o njegovem vplivu na moderne kulinarike, vključno z njegovim odnosom do diete, medtem ko se hkrati dotika njegove romantične zveze s slikarko Frido Kahlo ter opozarja na njegovo zgodovinsko pomembnost v kontekstu Stalina. #Trockij #FridaKahlo #revolucija

Mums nepieciešama transatlantiskās aizsardzības industriālā revolūcija, Pirms gada Hāgā sabiedrotie apņēmās līdz 2035. gadam ieguldīt aizsardzībā daudz vairāk nekā līdz šim – 5 % no IKP, un mēs jau uzrādām ievērojamu progresu. Tāpat mēs vienojāmies palielināt ražošanu un inovācijas aizsardzībā. Tagad, gadu vēlāk Ankarā, mēs jau varam parādīt rezultātus. Sabiedrotie un uzņēmēji no abiem Atlantijas okeāna krastiem prezentēs jaunus lielus projektus un parakstīs līgumus miljardu vērtībā. Tie ir miljardi, kas tiek ieguldīti mūsu drošībā, veicinot mūsu ekonomiku un atbalstot simtiem tūkstošu jaunu darbavietu. Tā ir labi iztērēta nauda,

Članek analizira, kako se Evropska unija sooča s izzivi, ki jih predstavlja revolucija umetne inteligence, ter opozarja na težave, kot so visoke davčne obremenitve in razdrobljeni kapitalski trgi, ki lahko otežijo njen gospodarski razvoj v primerjavi z ZDA in Kitajsko. #umetnainteligenca #gospodarstvo #evropskaunija

🙏Zgodovino pišejo zmagovalci. Pošteni jo pišejo z vsemi ranami. Poglejte nas. Ustanovili smo muzej lastne osamosvojitve, ga po dveh letih ukinili, zdaj ga spet postavljamo, pol države pa je ogorčeno, da sploh obstaja. Noben normalen narod se ne sramuje dneva, ko je postal svoboden. Mi se. In to je pravzaprav vsa naša zgodovina v enem samem, žalostno smešnem stavku. Da bi ta stavek bolje razumel, sem se moral odpeljati na konec sveta. Ta teden sem prestopil arktični krog. Za turista je to počrkana črta na tleh in kažipot do Božička, zame pa najlažja meja, ki sem jo letos prešel. Tisto težjo namreč nosimo v glavi in prav do nje, kot narod, ne upamo stopiti. Kajti tu zgoraj, v Rovaniemiju, sredi mesta, ki so ga leta 1944 do tal požgali Nemci ob umiku, devetdeset odstotkov, ne Rusi in ne partizani, ampak njihovi lastni dojučerajšnji zavezniki, sem doživel kulturni šok. Ne zaradi mraza. Zaradi naroda, ki svojo drugo svetovno vojno pove z vsemi ranami, ne pa kot risanko o enem junaku in enem zlobcu. Ne morejo. Njihova zgodba tega preprosto ne dopušča. Leta 1939 jih ni napadel Hitler, ampak Stalin. V zimski vojni so pod sovjetsko pestjo izgubljali ozemlje in ljudi. Da bi ga dobili nazaj, so se za silo povezali z Nemci. Na koncu pa so se morali z istimi Nemci vojskovati, ker je tako terjal Kremelj, ki je hotel trupla in ujetnike kot dokaz lojalnosti. Majhen narod, ujet med dva totalitarizma, prisiljen plesati z obema hudičema, da je sploh preživel. In veste, kaj je pri tej zgodbi najbolj bridko? Ta narod je iz nje izšel svoboden. Mi pa smo iz „zmage dobrega nad zlim“ prišli naravnost v Jugoslavijo. Zgodovino pišejo zmagovalci. To ni cinizem, temveč opis metode. Petinštirideset let smo poslušali eno samo resnico, uradno in revidirano, z natanko enim dovoljenim junakom in natanko enim dovoljenim zločincem. Vse ostalo je bila tišina, ki jo je bilo bolje ne motiti. Naj bom jasen, da me ne bo kdo namerno napačno razumel. Fašizem in nacizem sta bila industrializirano zlo brez olajševalnih okoliščin in nobena tehtnica tega ne spere. A dvajseto stoletje je poznalo še en totalitarizem, ki je skozi celotno stoletje pobil na milijone več ljudi, in resnica, ki je pri nas ne smeš izreči na glas, je preprosta. Zmagovalci leta 1945 na naših tleh so bili predstavniki prav tega drugega totalitarizma. Seštej 1+1. Če te „osvoboditev“ pripelje v enopartijsko državo, brez volitev, brez lastnine, brez svobodne misli, ali si res na strani zmagovalcev ali pa si samo na strani tistih, ki bodo pisali učbenike? Vem, kaj je najmočnejši ugovor, in ga ne bom skrival. Meriti zlo s številom trupel je samo po sebi past, ker vsako takšno seštevanje na koncu nekdo zlorabi za relativizacijo holokavsta. Prav zato ne trdim, da je vprašanje, „kdo je bil hujši“. Vprašanje je drugačno in za nas veliko bolj neprijetno: zakaj smo o polovici svojih mrtvih smeli žalovati, o drugi polovici pa ne? Naša vojna namreč ni bila le odpor proti okupatorju. Bila je hkrati revolucija in bratomor. Morija med brati, ki je bila v resnici spopad med svobodo misli in partijskim enoumjem. In ko se je dim polegel, je ena stran dobila spomenike, druga pa brezimne jame v Kočevskem rogu, ki jih desetletja nismo smeli niti omeniti. Narod, ki sme pokopati le polovico svojih pokojnih, ne zaceli ničesar. Samo tišino podeduje. In zdaj, hvala bogu, imamo muzej. Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga leta 2021 ustanovili, leta 2023 ukinili in leta 2026 spet postavili na noge. Naj takoj priznam nekaj, kar zveni kot herezija: žal bomo morali zgodovino napisati na novo. Vem, kako to zveni. Prepisovanje zgodovine je običajno obrt diktatorjev. A tokrat gre za ravno nasprotno. Gre za to, da prvič zapišemo tisto, kar je bilo petinštirideset let prepovedano; da po drugi svetovni vojni nismo pristali med zmagovalci, ampak v totalitarizmu, ki ga Evropa danes v svojih resolucijah brez sramu uvršča ob bok nacizmu. Gre za isti sistem iz istega pakta, katerega tanki so leta 1939 zapeljali tudi proti Fincem. In da smo se ga osvobodili natanko toliko let za Finci, kolikor je trajala ena sama dovoljena resnica. Oni so svobodo obdržali leta 1945, mi pa smo jo dobili šele leta 1991. Petinštirideset let zamude. To ni maščevanje. To je aritmetika. Muzej osamosvojitve ni spomenik eni stranki. Je spomenik dnevu, ko smo nehali biti republika in končno postali država. In tu je bistvo, dragi rojaki. Če tega nismo sposobni napisati, če si v lastnem muzeju ne upamo povedati te preproste, dokazljive zgodbe, potem se nismo nikoli zares osamosvojili. Potem smo zadnji, pozabljeni ostanek Jugoslavije. Edina realno preostala republika, ki je iz bratske skupnosti odnesla le novo ime in nove table ob cesti. Vse ostalo, glave, refleksi, strah pred lastno preteklostjo, je ostalo natanko tam, kjer je bilo. Finski predsednik Paasikivi je nekoč dejal, da je začetek vsake modrosti priznanje dejstev. Rovaniemi so Finci znova zgradili iz pepela in ob tem povedali vso resnico o ognju, tudi tisto neprijetno, ter postali resen, svoboden narod. Mi imamo zdaj prazne pisarne na Metelkovi in eno samo nalogo: zgodbo napisati do konca. Naredimo to. Sicer ostanemo zadnja še živa republika Jugoslavije. #Zgodovina #Svoboda #Kultura

V Tirani potekajo veliki protesti proti vladi premierja Edija Rame, ki so se začeli kot okoljevarstvena akcija za zaščito plamencev v laguni Narta, a so prerasli v gibanje, ki opozarja na korupcijo, slabe javne storitve in visoke življenjske stroške, kar je sprožilo zahtevo po premierjevem odstopu. #RevolucijaPlamencev #Okoljevarstvo #Korupcija

Projekt izgradnje luksuznog odmarališta koji podržava Jared Kushner prijeti pregovorima Albanije o pristupanju Europskoj uniji, jer bi mogao narušiti ekološke politike EU i izazvati ozbiljne probleme u provedbi pregovora, upozoravaju europarlamentarci. #albanija #Europska_unija #Revolucija_plamenaca

Prosvjedi u Albaniji, pokrenuti zbog odobrenja izgradnje luksuznog turističkog kompleksa u zaštićenom području Zvërnec, prerasli su u masovni prosvjedni pokret poznat kao Flamingo revolucija, dok vlada premijera Edija Rame optužuje strane sile i digitalne manipulacije za poticanje nemira umjesto da se suoči s unutarnjim nezadovoljstvom građana. #FlamingoRevolucija #Albanija #Prosvjedi

V Ljubljani se obeta revolucija, saj bo Pogačar doniral občini, medtem ko se približujejo poletne počitnice za otroke, ki jih učitelji spodbujajo, naj preživijo svoj čas brez šolskih obveznosti, kar pa ne ovira turističnega obiska v Sloveniji, ki ostaja močan kljub naraščajočim cenam. #Turizem #Slovenija #Kultura

Dana 26. lipnja 1907. godine, revolucionari pod vodstvom boljševičkih vođa, uključujući Josifa Staljina, izveli su nasilnu pljačku banke u Tbilisiju, pri čemu je poginulo oko 40 ljudi, dok je ukradeno 341.000 rubalja, što je izazvalo podjele među ruskim socijaldemokratima i ostavilo značajan trag u povijesti financiranja boljševika. #Staljin #Revolucija #RuskaPovijest

Najboljša "protiutež" spomeniku Revolucije in kamnu z Jugo ustavo ter Kardelju in bližnjemu Kidriču bi bil Muzej osamosvojitve v Maximarketu (poseben oddelek tega Muzeja bi lahko bil posvečen udbaškemu zalezovanju in maltretiranju osamosvojiteljev). https://t.co/SSL46Bhgta #Revolucija #MuzejOsamosvojitve #Zgodovina