Search

Na kulatém stole k otázkám sexuálně motivované kriminality, který svolala Renata Vesecká jako předsedkyně ústavně-právního výboru Sněmovny, jsme se shodli na společném cíli. Za znásilnění nemají být ukládány nepřiměřeně mírné podmíněné tresty. Trest musí být nejen spravedlivý, https://t.co/P9my6NCiK2 #sexuálníkriminalita #spravedlnost #znásilnění

Je to ista Ustava, ki je bila še nekaj dni nazaj problem, ker jo želi minister @BorutRoncevic podariti učencem in dijakom? Takrat »ideologija«, danes pa svete »ustavne vrednote«. Ustava očitno velja predvsem takrat, ko politično pride prav. https://t.co/NJTDo34GM5 #Ustava #Politika #Slovenija

Ddr. Klemen Jaklič, nekdanji ustavni sodnik: “Slovenija potrebuje tudi in predvsem reformo Ustavnega sodišča. Brez tega ne bo nikoli pravna država in, med drugim, tudi ne bo zmogla nobene zadostne protikorupcijske reforme.” Desna koalicija podprta z ustavno večino je prvi pogoj🥸 https://t.co/a6lf2yOj4u #Slovenija #pravnazrase #reforma

As the President of the Republic 🇸🇮, I have my constitutional powers and responsibilities. Therefore, I will always point out when the actions of state institutions are not/will not be in accordance with our constitutional and European values. The authority to make decisions does not mean immunity from the public. (translated)

We must advocate for constitutional values always and everywhere, I emphasized at the consultation of Slovenian diplomacy in Brdo near Kranj. That is why genocidal actions in the Middle East, Africa, and elsewhere should never and must not go without a decisive response or support for justice. (translated)

‼️ Zelo dobro sestavljeno. @ZNPSLO @LukaSvetina - Izjava Združenja novinarjev in publicistov ob napovedanih spremembah medijske zakonodaje: Iz okvirnega načrta normativne dejavnosti za leto 2026, ki ga je vlada sprejela na dopisni seji 23. julija, je razvidno, da namerava vlada do konca leta pripraviti, državni zbor pa sprejeti noveli Zakona o medijih in Zakona o RTV Slovenija. Z novelo Zakona o medijih namerava vlada prenoviti sistem finančnih podpor medijem z namenom zagotavljanja pogojev za svobodo izražanja oziroma pravico državljanov do javnega obveščanja in obveščenosti, z novelo Zakona o RTV Slovenija pa prenoviti določbe o vodenju, upravljanju in nadzoru RTV Slovenija ter njeni javni službi z namenom oblikovanja sodobnega, profesionalnega in neodvisnega javnega servisa. V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) obe nameri podpiramo, ob tem pa podajamo svoj pogled na to, katere določbe obeh zakonov bi bilo treba spremeniti oziroma izboljšati. Z novelo Zakona o medijih bi bilo treba bolje urediti določbe, ki urejajo ugotavljanje nedovoljene lastniške koncentracije v medijih. Novela, ki jo je sprejela prejšnja vlada Roberta Goloba, je presojo medijske koncentracije z ministrstva za kulturo prenesla na Agencijo za varstvo konkurence (AVK), ji pa ob tem za izvajanje novega pooblastila, kot opozarja tudi sama agencija, ni zagotovila nobenih sredstev. Tako agencija trenutno omenjenih presoj ne more izvajati, s čimer je zakon v tem delu mrtva črka na papirju. Poleg sredstev AVK za omenjene presoje niti nima primernega strokovnega kadra. Zato je treba AVK za izvajanje novega pooblastila nujno zagotoviti primerna sredstva. Nujna je tudi ustanovitev novega oddelka v AVK, ki bo izključno pristojen za izvajanje nalog iz novega zakona o medijih. Po oceni AVK bo treba letno za učinkovito izvajanje omenjenih nalog zagotoviti vsaj 500.000 evrov, na kar je agencija opozarjala že prejšnjo ministrico za kulturo Asto Vrečko, vendar je bila pri tem neuspešna, kljub temu da se Vrečkova pogosto javno hvali z omenjenim zakonom. Skratka, zagotoviti je treba, da bo AVK pri presoji medijskih koncentracij operativna in tudi oz. predvsem učinkovita. AVK je treba po presoji ZNP podeliti tudi večja pooblastila pri preverjanju dejanskih lastnikov podjetij. Ta morajo organu omogočati, da poleg formalnega lastništva preverja tudi skrito oziroma dejansko lastništvo. Organ mora imeti možnost preverjati finančne tokove in druge povezave med osebami, za katere sumi, da so dejanski lastniki medija, ter slamnatimi lastniki. S slednjimi se namreč pogosto zaobide zakonodajo, namenjeno preprečevanju medijske koncentracije, v ozadju pa se mediji kopičijo v rokah zgolj enega lastnika, s čimer se ustvarja nedovoljena koncentracija medijev. Med drugim je dobro poznan primer medijev Martina Odlazka, kjer se v velikem delu dejanski lastnik skriva za slamnatimi lastniki. S tem se zaobide zakonodajo, namenjeno preprečevanju medijske koncentracije, v ozadju pa se mediji kopičijo v rokah enega človeka. Temu smo priča tako na področju radiev kot rumenega in drugega tiska. Kako poteka omenjeni modus operandi, najbolje opisuje prispevek portala Pod črto, dostopen na njihovi spletni strani. Novela Zakona o medijih mora bolje urediti tudi finančne podpore medijem, ki predstavljajo alternativo obstoječim prevladujočim starim medijem, ki v zadnjih 35 letih praviloma orkestrirano podpirajo zgolj eno, levo politično opcijo. Treba je omiliti trenutne stroge pogoje za sofinanciranje novih in nastajajočih medijev, ki jih je po našem mnenju prejšnja vlada zaostrila predvsem z namenom zaščite položaja starih prevladujočih medijev. Glede na dejstvo, da stari prevladujoči mediji ne kažejo nobene želje po pluralizaciji, je mogoče večjo pluralnost medijev doseči le z novimi, svežimi mediji, ki bodo predstavljali tudi drugačna stališča. Nasprotujemo možnosti, da država financira velike medijske hiše. Te so pri nas praviloma v lasti podjetij z milijonskimi prihodki in dobički, zato ni utemeljenega razloga, da so takšne medijske hiše financirane iz javnih sredstev. Nujno je treba spremeniti določbo, po kateri je novinar dolžan razkriti svoj vir, če mu to odredi sodišče. Menimo, da je varovanje vira temeljna dolžnost novinarja, v katero ne bi smela posegati niti sodna veja oblasti. Sodišče lahko novinarju razkritje vira odredi samo v izjemnih primerih, denimo ob grožnjah terorizma, ogrožanja javne varnosti in drugih posebej utemeljenih primerih. Spremeniti je treba tudi določbe, po katerih o tem, kaj je sovražni govor, po lastni presoji odloča medijski inšpektor. Če pa se ta določba ohrani, je nujno zagotoviti, da lahko medij odločbo inšpektorja izpodbija v hitrem sodnem postopku, ne pa v upravnem postopku na upravnem sodišču, kjer postopki zaradi njegove preobremenjenosti praviloma trajajo več let. Nasprotujemo tudi določbi, da so nadzoru inšpektorata in določbam, ki sankcionirajo sovražni govor, podvrženi tudi tako imenovani vplivneži. Njihovo delovanje namreč ureja že kazenska zakonodaja. V noveli Zakona o RTV Slovenija bi bilo treba spremeniti način sestave sveta zavoda tako, da bo ta bolj pluralen, kot je trenutno. Zagotovitev pluralnosti organov RTV Slovenija je sicer tudi zahteva ustavnega sodišča iz zadnje odločbe, s katero je omenjeno novelo ocenilo kot skladno z ustavo. Trenutna ureditev namreč ne zagotavlja ustrezne pluralnosti sveta zavoda, kar se je pokazalo tudi ob njegovem imenovanju. V svet zavoda so bili namreč na podlagi trenutne ureditve imenovani zgolj in izključno predstavniki levega svetovnonazorskega prepričanja. To so pokazala tudi prva in vsa nadaljnja glasovanja, v katerih svet zavoda odločitve sprejema tako rekoč z enoumno stoodstotno večino. In to kljub temu, da vsaj polovico družbe, sodeč po zadnjih volitvah, predstavljajo ljudje, ki so desnosredinskega oziroma sredinskega svetovnonazorskega prepričanja. Ti v svetu nimajo niti enega svojega predstavnika. Trenutna nepluralna sestava sveta RTV Slovenija se je prenesla tudi v imenovanja odgovornih urednikov in direktorjev RTV, posledično pa tudi v program. Med drugim je nova uprava takoj po prevzemu funkcij brezkompromisno obračunala z vsemi novinarji, za katere je ocenjevala, da so desnosredinskega prepričanja. Kdor se ni pokoril, je bil odpuščen, tudi nezakonito, kar se je pokazalo tudi v uspešnih tožbah novinarjev, ki so se odločili tožiti RTV Slovenija, med njimi Valentin Areh in drugi. Nepluralnost sveta RTV Slovenija se, kot rečeno, kaže tudi v samem programu. Med gosti, komentatorji in sogovorniki RTV Slovenija prevladujejo ljudje levosredinskega svetovnonazorskega prepričanja, preostalih pa je le za vzorec, kar ustvarja zgolj navidezen občutek pluralnosti. Posamezne oddaje, kot je denimo oddaja Z Marcelom, pa ne premorejo niti tega in tako vsebinsko kot glede na izbor gostov povsem enoumne. Zgovoren je bil tudi primer povolilne oddaje na RTV Slovenija, v kateri so nastopili štirje levo usmerjeni politični komentatorji, ali pa primer oddaje Omizje z naslovom "Mediji znova tarča politike?", predvajane 16. julija 2026. V njej je voditeljica Tanja Starič gostila tri novinarje levosredinskega svetovnonazorskega prepričanja. Nedopustno je tudi, da posamezna odgovorna uredniška mesta zasedajo novinarji, ki za svoje delovno mesto nimajo zadostne izobrazbe. Glede na vse navedeno je treba torej zagotoviti drugačno sestavo sveta RTV Slovenija, tako da bo ta bolj pluralen in da bodo vanj lahko imenovani tudi člani z drugačnim svetovnonazorskim prepričanjem. Trenutni zakon tega, kot se je pokazalo in na kar smo v ZNP vseskozi opozarjali, ne zagotavlja. V ZNP smo sicer mnenja, da je do zdaj največjo pluralnost v svet RTV Slovenija prinesel zakon, ki je bil sprejet leta 2010. To sta pokazala večletna uporaba zakona in delovanje sveta ob menjavah več vlad. Na koncu v ZNP izražamo še pričakovanje, da bomo vključeni v napovedane spremembe medijske zakonodaje. Upravni odbor ZNP, 18. avgusta 2026 #mediji #novinarstvo #zakonodaja

📌 SKUPNA IZJAVA PREDSEDNIKA IN PODPISANIH ČLANOV STRATEŠKEGA SVETA VLADE ZA GOSPODARSTVO ZA ✅️ uspešno Slovenijo 🇸🇮, v kateri se delo splača Odločitev Ustavnega sodišča RS, da je referendum o interventnem zakonu dopusten, spoštujemo. Če bodo izpolnjeni pogoji za razpis referenduma, bomo državljanke in državljani letošnjo jesen dobili priložnost, da se odločimo o pomembnem vprašanju prihodnjega razvoja Slovenije: ali želimo nadaljevati po poti visokih obremenitev dela in gospodarstva ali pa izbrati pot razbremenitev, večje konkurenčnosti, gospodarske rasti in višje blaginje. Nova vlada je uspešno gospodarstvo upravičeno postavila med svoje ključne prednostne naloge. Podpisani predsednik in člani Strateškega sveta @vladaRS za gospodarstvo razvojni zakon zato podpiramo. Na morebitnem referendumu bomo glasovali ZA ✅️, ker se delo mora splačati, človeku mora od njegovega dela in znanja v denarnici ostati več zaslužka, Slovenija pa mora biti država, v kateri se podjetnost, inovativnost, prevzemanje odgovornosti in uspeh spodbujajo in ne kaznujejo. Zdravo gospodarstvo in dobro plačani zaposleni bi morali biti naš skupni interes. Zakon nikomur nič ne jemlje, ampak daje in izhaja iz preprostega načela: več bomo ustvarili, več bomo lahko delili. Močno gospodarstvo in močna socialna država nista nasprotji. Uspešna podjetja, dobro plačana delovna mesta, višja produktivnost in ljudje, ki s svojim znanjem in delom ustvarjajo novo vrednost, so temelj kakovostnega zdravstva, dobrega šolstva, varnih pokojnin, dolgotrajne oskrbe in učinkovite socialne države. ➡️ Razvojni zakon prinaša konkretne koristi vsem državljankam in državljanom. Na prvo mesto postavlja mlade in njihovo prihodnost v Sloveniji. Z razvojno kapico pri plačah nad 7.500 evrov bruto bi Slovenija postala privlačnejša za najbolj iskane strokovnjake in razvojna delovna mesta, ki jih danes izgubljamo v konkurenčnejša tuja okolja. ➡️ Zakon prinaša razbremenitve tudi upokojencem, med drugim z odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo in možnostjo prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu. Samozaposlenim, obrtnikom in malim podjetnikom pa izboljšuje pogoje za poslovanje in rast. Spodbuja tudi oddajanje stanovanj, zlasti mladim, ter prinaša ukrepe za učinkovitejše zdravstvo in krajše čakalne vrste. Razvojni zakon sam po sebi ne bo rešil vseh razvojnih izzivov Slovenije, je pa pomemben prvi korak in predvsem jasno sporočilo o spremembi smeri: od dodatnega obremenjevanja k razbremenjevanju, od oviranja k spodbujanju podjetnosti in od stagnacije k razvoju. Strateški svet za gospodarstvo skupaj z Vlado Republike Slovenije pripravlja konkretne ukrepe v okviru petih fokusnih skupin, in sicer za konkurenčnost, davke, delovno zakonodajo, debirokratizacijo in digitalizacijo in se bo na sejah skupin srečal že v avgustu. Naš cilj je država, v kateri mladi želijo ostati, podjetja želijo investirati in v kateri gospodarska uspešnost zagotavlja trdne temelje socialne varnosti. Če bo referendum razpisan, bo izbira jasna. Glasovali bomo ZA ✅️. Marko Lotrič predsednik Strateškega sveta Vlade Republike Slovenije za gospodarstvo Podpisani člani Strateškega sveta za gospodarstvo: Jernej Bortolato, dr. Marko Bitenc, Beno Ceglar, Blaž Cvar, mag. Matjaž Čemažar, Marko Drobnič, mag. Tomaž Erjavec, Damir Jelenko, Izidor Krivec, Marija Lah, Marko Lukić, mag. Aleksander Mervar, Anže Plevnik, dr. Mark Pleško, Igor Pristavec, mag. Matej Rus, mag. Ivan Simič, Tibor Šimonka, Jernej Tovšak, Jernej Zupančič, Aleš Živkovič, Jernej Vrtovec, dr. Anže Logar, mag. Andrej Šircelj, Zdravko Počivalšek, Matej Kumerdej, Igor Akrapovič #Gospodarstvo #Razvoj #Slovenija

The Constitutional and Legal Committee of the Senate today rejected the new construction law. The proposal from ANO did not pass the comment procedure, the Legislative Council of the Government did not express its opinion on it, and it is not known who wrote it; it was not the deputies. 258 pages, 57 parts, 687 amending points, changing another 55 laws. (translated)

Če bi v Sloveniji imeli ustavno sodišče, bi ugotovilo, da bi bila podelitev statusa v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča o Titovi cesti. Tako pa bo kakšna špelca v ločenem pritrdilnem mnenju napisala, da je ponosna, da je lahko sodelovala pri taki zgodovinski odločitvi. https://t.co/Avujv6IXAN #Slovenija #UstavnoSodisce #Politika

Berem, kako je @ZanMahnic opisal ustavne sodnike. Ne bom ga citiral, ker nočem dajati pozornosti objavi, ki ima tri napake: - ni vljudna - ni resnična - ni pametna O vljudnosti mi menda ni treba. So pa sodniki odločili zelo pametno - seveda upoštevaje njihovo politično agendo, ki je, ocenjujem, kolikor mogoče ovirati vlado pri dekomunizaciji Slovenije. Ne samo, da so tokrat pa dopustili referendum, češ, zakon ni **samo** o davkih. Levici in Levici so omogočili kampanjo, češ, zakon je **tudi** o davkih, saj niso povedali, da je rezultat referenduma, ko gre za davke, povsem nepomemben. Nespametnost pa je v tem, da pomaga razpravo o odločitvi potisniti stran od strokovne ocene pravne samovolje, spolitiziranosti in arbitrarnosti sodišča v debato o odnosu ene politične stranke do formalno najvišjega sodišča v državi. Skratka, kaj si o sodišču mislimo, je mogoče povedati tudi vljudno in z blagim nasmeškom. #Slovenija #pravosodje #politika

V referendumski kampanji bomo naredili vse, da se volivci odločijo ZA Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in da zmagamo! A kaj bo potem? Če zmaga ZA, bodo sindikati z opozicijo vložili zahtevo za ustavno presojo in njihovi radikalni levičarji na @UstavnoSodisce bodo zakon razveljavili. Tega v času vlade @JJansaSDS ne bo konec, pri vsakem zakonu, ki radikalnim levičarjem ne bo všeč, bo isti scenarij: 1. Referendum ali ustavna presoja 2. Ustavno sodišče dovoli vsak referendum 3. Če referendum ne uspe in zmaga ZA, sledi ustavna presoja 4. Ustavno sodišče vsak zakon, ki ga dobi v ustavno presojo, razglasi za neustaven ali pa ga da zadrži za nedoločen čas To pomeni, da imamo v Sloveniji dejansko vladavino neizvoljenih! Zato bo potreben resen razmislek o tem, v kakšni meri, če sploh, odločitve Ustavnega sodišča sploh še upoštevati, ker ne opravlja več svoje ustavne funkcije, ampak je postal politični podaljšek radikalne levice. Za začetek bi bila smiselna sprememba Zakona o ustavnem sodišču, kjer se za sedež tega marksističnega krožka namesto Ljubljane določi Lendavo, da bodo imeli ti radikalni levičarji vsak dan v avtu na poti tja in nazaj dovolj časa razmišljat o svojih škodljivih odločitvah za Slovenijo. #Slovenija #Referendum #UstavnoSodisce

Odločitev ustavnega sodišča, da je referendum o razvojnem zakonu dopusten, me ni presenetila. Postajajo podaljšana roka leve politike in sindikatov. Na referendum bomo torej odločali ZA ali PROTI razvojni Sloveniji. Verjamem v zmago. Naj vas ne zavede strašenje z leve. Katastrofa, napad, desant, rop ... populizmi in demagogija so drugo ime za vsa ta natolcevanja levih strank, ki so samo zamegljevanje lastne zgrešene in finančno nevzdržne politike zadnjih štirih let. Lani nam je vlada Svobode, Levice in SD prek davkov in prispevkov pobrala za 1,5 milijarde evrov več kot 2024 ter za 4,1 milijarde evrov več kot 2023. Zgolj v pol leta letošnjega leta so navrtali za milijardo minusa. Na ministrstvu za infrastrukturo cca 80 mio. Kje je ves ta denar? Bomo kdaj dobili odgovor na to? Nasprotno pa bo interventni zakon izboljšal življenje državljanov? UPOKOJENCI 📍ni več prispevka za dolgotrajno oskrbo 📍zaposleni upokojenci dobijo polno pokojnino SAMOZAPOSLENI 📍minimalni prispevki za letne prihodke do 18.000 € 📍ugodnejši pogoji in obdavčitev za normirance POPOLDANSKI S.P. 📍ni več prispevka za dolgotrajno oskrbo (od dejavnosti) 📍ugodnejši pogoji in obdavčitev ČAKAJOČI NA ZDRAVSTVENO STORITEV 📍krajšanje čakalnih vrst (zaradi odprave omejitev dela zdravstvenih ustanov in zdravnikov) SOBODAJALCI 📍zamrznitev zakona o gostinstvu in s tem odprava omejitev za turistično oddajanje NAJEMNIKI in NAJEMODAJALCI 📍znižanje davka od oddaje na 15 % znižanje davka na 5 % za oddajanje mladim RAZVOJNI KADRI 📍razvojna kapica nad 7500 € bruto plače VSI 📍pocenitev hrane in energije (s sklepom vlade) Več bomo ustvarili, več bomo lahko delili. Boj se nadaljuje, v dobro državljank in državljanov! #Slovenija #referendum #razvoj

Še ena katastrofalna odločitev Ustavnega sodišča RS! Danes so razveljavili sklep DZ in dovolili referendum o interventnem zakonu. Spet so odprli vrata blokadi razvoja države. Ali se slovensko ustavno sodišče v svojih neumnih odločitvah zgleduje po španskem? Ali je res namen uničenje SLOVENIJE zaradi levičarskih interesov??? Dovolj je. Treba je pretehtati in korenito spremeniti zakon o Ustavnem sodišču. #Slovenija #UstavnoSodisce #Politika

Preveč ironije za en sam tvit. SD sporoči, da ne gre v Golobovo vlado v senci, ker ne želi igrati po pravilih ene politične stranke. Nekaj dni pozneje pa s podporo ustavni presoji pomagajo Robertu Golobu držati roko nad Gen-i, ki ga je dolga leta vodil. Levica, ki sicer na veliko prisega na državni intervencionizem in javno lastnino, v tem primeru z lahkoto nasprotuje večjemu vplivu države v podjetju, ki je posredno v stoodstotni državni lasti. In še račun za ta absurd: čeprav je formalni pobudnik ustavne presoje politika, ne Gen-I, bodo stroški pravnih postopkov, s katerimi se državi omejuje vpliv nad skupnim premoženjem, tako ali drugače poravnani prav iz ljudskih denarnic. Golob pravi, da se ukvarja z vlado v senci. V resnici pa gradi obrambni zid okoli svojega sončnega imperija. https://t.co/uOMKewsbMV #politika #Slovenija #ironiija

PRÁCE NOVINÁŘE JAKO PRÁCE DETEKTIVA? ... BEJVÁVALO! Novinky vydali článek o platu politiků. "Základní plat bere ve Sněmovně jen menšina poslanců." Můj partner článek čte a volá mě k němu. Prý, jestli beru plat za to, že jsem místopředsedkyně Podvýboru pro svobodu slova. Text to totiž takto doslovně uvádí: "Stejně tak se zatím v červnu, poprvé od voleb, sešel podvýbor pro svobodu slova, kterému předsedá poslanec ANO Radek Vondráček. Na programu měl pouze priority pro rok 2026 a volbu do placené funkce místopředsedy, do níž usedla „motoristka“ Gabriela Sedláčková." Vysvětluji mu, že to má samozřejmě Seznam špatně, protože musí moc dobře vědět (nebo si to alespoň vygooglit!), že platí striktní pravidlo: poslanci je placena pouze jedna jediná funkce – ta nejvyšší. Všechny ostatní souběžné funkce vykonává zdarma. Plat pobírám pouze za funkci předsedkyně stálé komise. To, že jsem místopředsedkyně v další komisi, místopředsedkyně v dalším výboru a místopředsedkyně v dalších podvýborech, jsou vše funkce neplacené, vykonávané zdarma! Ani Radek Vondráček nepobírá za předsedu podvýboru žádný plat. Je totiž místopředsedou Ústavně-právního výboru. Píši mamce a sestře do společného chatu a rozčiluju se, že si pak lidi okolo mě budou myslet, že jsem milionář - s mým počtem výborů by tomu tak nejspíš bylo, kdyby se platy za funkce sčítaly. A jak jim posílám odkaz na onen článek, koukám, že to už opravil. Asi je někdo upozornil. Opravili to ovšem zase špatně! K danému odstavci dopsali větu, cituji: "Ta však zároveň vykonává post místopředsedkyně petičního výboru, za který náleží větší odměna, a za pozici v podvýboru jí tak další peníze nenáleží." Byla by to pravda, kdybych nevykonávala ještě funkci předsedkyně stálé komise. A tak logicky beru větší příplatek za tuto funkci. Za funkci místopředsedkyně Petičního výboru neberu plat, jak mylně uvádí Novinky. Ale chápu, že jít na mou poslaneckou stránku PSP a skrolovat asi pět centimetrů dolů, abych ověřila, co je můj "nejvyšší" post, je pro novinářku příliš složité. 📷 ___________ Já vám nevím... Vždycky jsem chtěla být novinářka. Když mi bylo 17 a začala jsem pracovat v redakci, říkala jsem si, jak je to zajímavá a náročná práce. Tehdy jsem přirovnávala novináře k detektivům. A teď? Téměř nemůžu najít článek, který by o mě nelhal. (Velmi jednoduše prokazatelně.) A přitom nejsem centrem pozornosti, nejsem nijak kontroverzní, co teprve, kdybych byla?! P.S. A to se mi už ani nechce kritizovat to, jak manipulativně je ten jeden odstavec napsán. Nejen, že to pomalu vyznívá, jako bychom si s Radkem výbor založili pro to, abychom dostali příplatky, ale také: "Sešel se poprvé od voleb v červnu?!" - Jaksi zapomněli dodat, že ten výbor vznikl teprve měsíc před tím. #Žurnalistika #Politika #Média

Ureditev prehrane v slovenskih vrtcih in šolah bo presojana na ustavnem sodišču, saj zagovornik načela enakosti Miha Lobnik opozarja na diskriminacijo otrok, ki avtonomno ne morejo jesti obrokov v skladu s svojimi verskimi prepričanji, kar je v nasprotju z ustavno svobodo vere. #Prehrana #Vrtci #VerskaSvoboda

📌 Odločba Ustavnega sodišča o RTV, ki smo jo v @DrzavniSvet prejeli danes, ni le odločitev o RTV. Je odločitev o tem, kako daleč lahko seže politika. Ustavno sodišče je potrdilo ustavnost zakonske ureditve, ki je omogočila predčasno prenehanje mandatov dotedanjih organov RTV Slovenija, ob tem pa poudarilo, da je takšen poseg dopusten le izjemoma, ob obstoju izjemnih okoliščin in ob strogi presoji sorazmernosti. To pomeni dvoje. Prvič, sodišče ni dalo odprtega dovoljenja vsaki prihodnji oblasti, da po politični menjavi zamenja vodstva neodvisnih institucij. Drugič pa je ustvarilo pomemben precedens: če bo prihodnja oblast znala utemeljiti "izjemne okoliščine", takšen poseg ni več nepredstavljiv. Prav v tem je politična teža te odločbe. Ne glede na to, kako kdo ocenjuje spremembe na RTV, se moramo zavedati, da ustavni standardi, ki jih ustvarja Ustavno sodišče, veljajo za vse prihodnje vlade – leve in desne. #RTV #UstavnoSodisce #Política