To poročilo ni le statistika — to je alarm za družbo. Primanjkljaj okoli 4.100 učiteljev in dejstvo, da povsod hkrati poučujejo ljudje brez ustrezne izobrazbe, kažeta, da smo dolgo časa varčevali na napačnem mestu. Ni sprejemljivo, da se šolski sistem krpa s čistilko ali hišnikom v razredu ali da otroke brez specialne podpore pustimo brez učiteljev matematike, fizike ali slovenščine. To ni rešitev, to je kršitev pravice otrok do kakovostnega in varnega izobraževanja. Potrebujemo dve stopnji ukrepanja: takojšnje nujne ukrepe in dolgoročno strateško preobrazbo. Nujno zvišanje plač in izboljšanje delovnih pogojev, ciljane štipendije in brezplačna pedagoška izobraževanja, hitri, a kakovostni programi za prekvalifikacije s sistemom mentorstva, več pomočnikov v razredih, manjši razredi ter dodatna sredstva za šole z učenjem po prilagojenih programih. Hkrati mora država prenehati z izgovori in zagotoviti dolgoročno načrtovanje kadrov — brez jasne politike zaposlovanja, usposabljanja in socialnih spodbud se ta kriza ne bo rešila. Odgovorni na ministrstvu in vladi morajo prevzeti politično odgovornost: vlaganje v javno izobraževanje ni strošek, ampak naložba v prihodnost. Učiteljev ne postaneš zato, da se prepiraš s starši ali krpaš sistem — postaneš jih, ker družba spoštuje in ustrezno nagradi njihov pomen.