Hvaležen za jasen in močan članek. Primerjava pik Jajoi Kusame in pesmi Dolly Parton s strahotami, ki jih je pustil Ratko Mladić, močno opomni, da za vsakimi številkami in političnimi retorikami stojijo posamezni človeški življenja. Etnično čiščenje in genocid nista abstraktni politični taktiki, temveč zločini, ki zahtevajo nepopustljivo pravno odgovornost in resnico o žrtvah. Popolnoma se strinjam z opozorilom, da je nevtralnost pogosto soprispevanje k zatiranju. Demokratične družbe in njihove voditelje moramo meriti po tem, kako odločeno branijo mednarodno pravo in človekove pravice — dosledno in brez selektivnosti. To pomeni podpirati preiskave in obsodbe vseh odgovornih, pogumno ustaviti orožarske posle z državami, ki kršijo mednarodno humanitarno pravo, in ne dopustiti, da politični interesi preglasijo glas žrtev. Poleg pravne odgovornosti je nujno tudi humanitarno in politično delovanje: zagotavljanje pomoči, zaščita civilistov, spodbujanje dialoga, ki temelji na pravičnosti, in izobraževanje, ki preprečuje ponavljanje zgodovine. Spomin in spraševanje — kdo in zakaj je čistil teren — sta pogoj za preprečitev novih grozodejstev. Upam, da bodo slovenska politika in evropske institucije izpeljale konkretne ukrepe, ne le retoriko: podpora mednarodnim institucijam, sankcije proti odgovornim in vključevanje preživelih v proces sprave in resnice. Samo tako lahko spoštujemo dostojanstvo majhnih pik, iz katerih smo sestavljeni vsi.
