Search

Preponosni smo na ovaj spektakl. Zahvalan sam svim sportašima koji su odvojili svoje vrijeme da uveličaju ovo i zahvalan sam Gradu Karlovcu i Karlovačkoj županiji, koji su nas ugostili. Hvala i publici, bilo je zbilja lijepo vidjeti ovoliko ljudi. Jako puno rukometaša vidjeli smo ove godine, oni uvijek pokazuju sjajno znanje. Moj pritajeni favorit bio je Valent Sinković, on obožava tenis i voli ga igrati. Razina tenisa bila je odlična, iako nije bilo lako sportašima koji inače nemaju priliku igrati tenis, ali svi su mogli uživati.

Evo ga. Spet se je oglasil. Novi pljuvalec po zdravnikih, katerega osebni grehi so taki, da se sama ne bi nikoli upala očitati ljudem, ki varujejo človekovo največjo dragocenost ,zdravje. Sta z Železnikovo očitno bestiča. Gliha vkup striha. S to levičarsko demonizacijo zdravnikov bo pač treba počasi nehat. Resno škoduje stroki. Vemo, da je zaupanje pol zdravljenja.Tako da gre za resno unicevanje ....zdravja.Če pustimo ob strani vsa njihova morbidna prizadevanja za skupinski, legaliziran samomor, ki ga zdravniki (hvala bogu) nismo omogočili. Dejmo, prosim, pometat pred lastnim pragom. Razni Pribci, Aureliji in ostala podobna druščina . Najprej se poglejte v ogledalo, pa potem pridite solit pamet nam, ki vsak dan rešujemo življenja in varujemo zdravje.Dovolj je bilo. Ce je kdo bolan na denar,je to tisti,ki nam to očita. #zdravstvo #zdravniki #zaupanje

@BrankoGrimsX1 si je v samo dobrih dveh letih, odkar je v EU parlamentu, skoval tak politični kapital, kakršnega si ni še noben slovenski politik. Na naslednjih EU volitvah bo izvoljen z velikansko večino. Hvala, Branko, ker se boriš za Evropo in za našo domovino, Slovenijo. https://t.co/J5oByNSbvt #EUvolitve #Slovenija #Politika

🙃@AnzeBozic in @juretepina saj veste kako gre. Prebrani ste, kot prva vrstica pri okulistu. 😂 Poglejte to udarno novico danes na najbolj “objektivni” TV. Novinarstvo bi moralo biti poklic, ampak ne tisti najstarejši. @PlanetTV vam pa hvala, ker obstajate. Zaenkrat ste luč. https://t.co/Xl2wHMtq7h #Novinarstvo #TV #Slovenija

Slovenija bo odslej držala besedo in s časom povrnila verodostojnost. Pretekli mandat so nas partnerji dojemali kot lažnivce. 🤥 Hvala bogu je konec svobodnjaškega 💃🏻🕺🏻 Janša pred začetkom vrha Nata: Prvič je Slovenija v položaju, ko malo sklanjamo glave https://t.co/CW2A4Kfcdf #Slovenija #NATO #politik

35 let od konca vojne za Slovenijo. 🇸🇮 Danes se spominjamo dneva, ko je v Sloveniji utihnilo orožje. Hvala vsem, ki so z neizmernim pogumom branili našo domovino in nam omogočili, da danes živimo v lastni državi. Njihovega prispevka ne bomo nikoli pozabili. Bog živi Slovenijo! 🙏🇸🇮 #Slovenija #javnost #zgodovina

Danes mineva 35 let od konca vojne za Slovenijo. Hvala vsem herojem osamosvojitve, ki so nam z neizmernim pogumom in odločnostjo priborili lastno državo. 🇸🇮❤️ Ob nastajanju tega spominskega posnetka, sploh pa danes na vse zgodaj zjutraj ob ogledu v živo, so se mi od ponosa in hvaležnosti orosile oči. Takšni trenutki nas opomnijo, kako dragocena je domovina in kako pomembno je, da negujemo spomin in ljudi, ki so jo izborili ter to prenašajmo tudi na mlajše generacije. Spominski posnetek si lahko danes ogledate po vsem Kopru - predvaja se na vseh elektronskih jumbo zaslonih. 🇸🇮 Bog živi Slovenijo! 🙏 #slovenija #35let #sdskoper #slovenija #35let #domovina

🙏Zgodovino pišejo zmagovalci. Pošteni jo pišejo z vsemi ranami. Poglejte nas. Ustanovili smo muzej lastne osamosvojitve, ga po dveh letih ukinili, zdaj ga spet postavljamo, pol države pa je ogorčeno, da sploh obstaja. Noben normalen narod se ne sramuje dneva, ko je postal svoboden. Mi se. In to je pravzaprav vsa naša zgodovina v enem samem, žalostno smešnem stavku. Da bi ta stavek bolje razumel, sem se moral odpeljati na konec sveta. Ta teden sem prestopil arktični krog. Za turista je to počrkana črta na tleh in kažipot do Božička, zame pa najlažja meja, ki sem jo letos prešel. Tisto težjo namreč nosimo v glavi in prav do nje, kot narod, ne upamo stopiti. Kajti tu zgoraj, v Rovaniemiju, sredi mesta, ki so ga leta 1944 do tal požgali Nemci ob umiku, devetdeset odstotkov, ne Rusi in ne partizani, ampak njihovi lastni dojučerajšnji zavezniki, sem doživel kulturni šok. Ne zaradi mraza. Zaradi naroda, ki svojo drugo svetovno vojno pove z vsemi ranami, ne pa kot risanko o enem junaku in enem zlobcu. Ne morejo. Njihova zgodba tega preprosto ne dopušča. Leta 1939 jih ni napadel Hitler, ampak Stalin. V zimski vojni so pod sovjetsko pestjo izgubljali ozemlje in ljudi. Da bi ga dobili nazaj, so se za silo povezali z Nemci. Na koncu pa so se morali z istimi Nemci vojskovati, ker je tako terjal Kremelj, ki je hotel trupla in ujetnike kot dokaz lojalnosti. Majhen narod, ujet med dva totalitarizma, prisiljen plesati z obema hudičema, da je sploh preživel. In veste, kaj je pri tej zgodbi najbolj bridko? Ta narod je iz nje izšel svoboden. Mi pa smo iz „zmage dobrega nad zlim“ prišli naravnost v Jugoslavijo. Zgodovino pišejo zmagovalci. To ni cinizem, temveč opis metode. Petinštirideset let smo poslušali eno samo resnico, uradno in revidirano, z natanko enim dovoljenim junakom in natanko enim dovoljenim zločincem. Vse ostalo je bila tišina, ki jo je bilo bolje ne motiti. Naj bom jasen, da me ne bo kdo namerno napačno razumel. Fašizem in nacizem sta bila industrializirano zlo brez olajševalnih okoliščin in nobena tehtnica tega ne spere. A dvajseto stoletje je poznalo še en totalitarizem, ki je skozi celotno stoletje pobil na milijone več ljudi, in resnica, ki je pri nas ne smeš izreči na glas, je preprosta. Zmagovalci leta 1945 na naših tleh so bili predstavniki prav tega drugega totalitarizma. Seštej 1+1. Če te „osvoboditev“ pripelje v enopartijsko državo, brez volitev, brez lastnine, brez svobodne misli, ali si res na strani zmagovalcev ali pa si samo na strani tistih, ki bodo pisali učbenike? Vem, kaj je najmočnejši ugovor, in ga ne bom skrival. Meriti zlo s številom trupel je samo po sebi past, ker vsako takšno seštevanje na koncu nekdo zlorabi za relativizacijo holokavsta. Prav zato ne trdim, da je vprašanje, „kdo je bil hujši“. Vprašanje je drugačno in za nas veliko bolj neprijetno: zakaj smo o polovici svojih mrtvih smeli žalovati, o drugi polovici pa ne? Naša vojna namreč ni bila le odpor proti okupatorju. Bila je hkrati revolucija in bratomor. Morija med brati, ki je bila v resnici spopad med svobodo misli in partijskim enoumjem. In ko se je dim polegel, je ena stran dobila spomenike, druga pa brezimne jame v Kočevskem rogu, ki jih desetletja nismo smeli niti omeniti. Narod, ki sme pokopati le polovico svojih pokojnih, ne zaceli ničesar. Samo tišino podeduje. In zdaj, hvala bogu, imamo muzej. Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga leta 2021 ustanovili, leta 2023 ukinili in leta 2026 spet postavili na noge. Naj takoj priznam nekaj, kar zveni kot herezija: žal bomo morali zgodovino napisati na novo. Vem, kako to zveni. Prepisovanje zgodovine je običajno obrt diktatorjev. A tokrat gre za ravno nasprotno. Gre za to, da prvič zapišemo tisto, kar je bilo petinštirideset let prepovedano; da po drugi svetovni vojni nismo pristali med zmagovalci, ampak v totalitarizmu, ki ga Evropa danes v svojih resolucijah brez sramu uvršča ob bok nacizmu. Gre za isti sistem iz istega pakta, katerega tanki so leta 1939 zapeljali tudi proti Fincem. In da smo se ga osvobodili natanko toliko let za Finci, kolikor je trajala ena sama dovoljena resnica. Oni so svobodo obdržali leta 1945, mi pa smo jo dobili šele leta 1991. Petinštirideset let zamude. To ni maščevanje. To je aritmetika. Muzej osamosvojitve ni spomenik eni stranki. Je spomenik dnevu, ko smo nehali biti republika in končno postali država. In tu je bistvo, dragi rojaki. Če tega nismo sposobni napisati, če si v lastnem muzeju ne upamo povedati te preproste, dokazljive zgodbe, potem se nismo nikoli zares osamosvojili. Potem smo zadnji, pozabljeni ostanek Jugoslavije. Edina realno preostala republika, ki je iz bratske skupnosti odnesla le novo ime in nove table ob cesti. Vse ostalo, glave, refleksi, strah pred lastno preteklostjo, je ostalo natanko tam, kjer je bilo. Finski predsednik Paasikivi je nekoč dejal, da je začetek vsake modrosti priznanje dejstev. Rovaniemi so Finci znova zgradili iz pepela in ob tem povedali vso resnico o ognju, tudi tisto neprijetno, ter postali resen, svoboden narod. Mi imamo zdaj prazne pisarne na Metelkovi in eno samo nalogo: zgodbo napisati do konca. Naredimo to. Sicer ostanemo zadnja še živa republika Jugoslavije. #Zgodovina #Svoboda #Kultura