V članku se poroča o tem, da so Rusi zadeli tovorno ladjo, medtem ko Moskva ponovno postaja tarča ukrajinskih dronov, kar je v kontekstu brutalnega napada na Kijev označeno za maščevanje za ruski Amazon. #ruskiNapad #Maščevanje #Kijev
Vlada se je odločila, da začne pospešeno rušiti levo omrežje. Prva tarča Golobov otrok GenI. Sedaj bomo šele gledali Golobove izpade. Ampak zapomnite si. Državne službe niso človekova pravica in zato metanje Golobovih in nesposobnih levih kadrov iz njih ni maščevanje. #Politika #Slovenija #Golob
Iranski časnik je objavil seznam domnevnih tarč, med katerimi so poleg Donald Trumpa omenjeni tudi evropski voditelji, kar sledi napovedi iranskega vrhovnega voditelja o maščevanju za uboj očeta. #BližnjiVzhod #IranskaPolitika #Maščevanje
Ameriški napadi na Iran so se ponovno zgodili po iranskem napadu na ciprsko tovorno ladjo, pri čemer je predsednik Trump odgovoril z zračnimi udari na iranske vojaške cilje, zaradi česar je območje zaznamovalo nadaljnje napetosti in grožnje z maščevanjem s strani iranskega vodstva. #Iran #ZDA #DonaldTrump
Iranski vrhovni voditelj je napovedal maščevanje za uboj očeta, obenem pa je na ključnem srečanju med ZDA in Iranom izrazil prepričanje, da so za napade v regiji krive »odpadniške skupine«. #BližnjiVzhod #ZDA #Iran
Iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej je napovedal maščevanje za uboj svojega očeta Alija Hameneja, ki je bil ubijen v ameriško-izraelskih napadih, kljub obstoječemu dogovoru o premirju, kar je sprožilo nadaljevanje napadov med Iranom ter ZDA in Izraelom. #Iran #DonaldTrump #AlijaHamenej
Milijoni Irancev so se v Mašadu udeležili pogrebnih slovesnosti vrhovnega verskega voditelja Hameneja, medtem ko so ZDA in Iran spet zašle v spiralo vojaških spopadov, ki jih je sprožilo iskanje maščevanja za njegovo likvidacijo in prekinitev pogajanj o jedrskem programu ter regionalni deeskalaciji. #Iran #Hamenej #maščevanje
Napovedujejo mi maščevanje zaradi likvidacije Hameneja; nosijo plakate s pozivi k moji smrti in vpijejo, da me je treba ubiti.
V Mašadu, rojstnem kraju iranskega verskega voditelja ajatole Alija Hameneja, se je na njegovem pogrebu zbralo več milijonov ljudi, kljub napetostim zaradi vojne z Izraelom in ZDA, medtem ko so žalujoči izražali svojo jezo s transparenti proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in nosili rdeče zastave, simbolizirajoče maščevanje. #Iran #AjatolaAliHamenej #Vojna
➡️➡️ Vse kaže, da pri pregonu Damjana Jaklina, državnega sekretarja na @mzie_rs, vidnega člana @NovaSlovenija, "desne roke" @JernejVrtovec in nepoklicnega župana Velike Polane sploh ne gre za neko strašno preiskavo Nacionalnega preiskovalnega urada in državnega tožilstva, ampak - če sledimo in verjamemo besedam Jane Habjan, neposredno vpleteni direktorici podjetja JPH, d. o. o. - za osebno maščevanje njenega bivšega moža Luke Piletiča, ki ga mediji v tej aferi imenujejo "skesanec" in ki se menda nikakor ne more sprijazniti z ločitvijo ... #Slovenija #politika #korupcija
🙏Zgodovino pišejo zmagovalci. Pošteni jo pišejo z vsemi ranami. Poglejte nas. Ustanovili smo muzej lastne osamosvojitve, ga po dveh letih ukinili, zdaj ga spet postavljamo, pol države pa je ogorčeno, da sploh obstaja. Noben normalen narod se ne sramuje dneva, ko je postal svoboden. Mi se. In to je pravzaprav vsa naša zgodovina v enem samem, žalostno smešnem stavku. Da bi ta stavek bolje razumel, sem se moral odpeljati na konec sveta. Ta teden sem prestopil arktični krog. Za turista je to počrkana črta na tleh in kažipot do Božička, zame pa najlažja meja, ki sem jo letos prešel. Tisto težjo namreč nosimo v glavi in prav do nje, kot narod, ne upamo stopiti. Kajti tu zgoraj, v Rovaniemiju, sredi mesta, ki so ga leta 1944 do tal požgali Nemci ob umiku, devetdeset odstotkov, ne Rusi in ne partizani, ampak njihovi lastni dojučerajšnji zavezniki, sem doživel kulturni šok. Ne zaradi mraza. Zaradi naroda, ki svojo drugo svetovno vojno pove z vsemi ranami, ne pa kot risanko o enem junaku in enem zlobcu. Ne morejo. Njihova zgodba tega preprosto ne dopušča. Leta 1939 jih ni napadel Hitler, ampak Stalin. V zimski vojni so pod sovjetsko pestjo izgubljali ozemlje in ljudi. Da bi ga dobili nazaj, so se za silo povezali z Nemci. Na koncu pa so se morali z istimi Nemci vojskovati, ker je tako terjal Kremelj, ki je hotel trupla in ujetnike kot dokaz lojalnosti. Majhen narod, ujet med dva totalitarizma, prisiljen plesati z obema hudičema, da je sploh preživel. In veste, kaj je pri tej zgodbi najbolj bridko? Ta narod je iz nje izšel svoboden. Mi pa smo iz „zmage dobrega nad zlim“ prišli naravnost v Jugoslavijo. Zgodovino pišejo zmagovalci. To ni cinizem, temveč opis metode. Petinštirideset let smo poslušali eno samo resnico, uradno in revidirano, z natanko enim dovoljenim junakom in natanko enim dovoljenim zločincem. Vse ostalo je bila tišina, ki jo je bilo bolje ne motiti. Naj bom jasen, da me ne bo kdo namerno napačno razumel. Fašizem in nacizem sta bila industrializirano zlo brez olajševalnih okoliščin in nobena tehtnica tega ne spere. A dvajseto stoletje je poznalo še en totalitarizem, ki je skozi celotno stoletje pobil na milijone več ljudi, in resnica, ki je pri nas ne smeš izreči na glas, je preprosta. Zmagovalci leta 1945 na naših tleh so bili predstavniki prav tega drugega totalitarizma. Seštej 1+1. Če te „osvoboditev“ pripelje v enopartijsko državo, brez volitev, brez lastnine, brez svobodne misli, ali si res na strani zmagovalcev ali pa si samo na strani tistih, ki bodo pisali učbenike? Vem, kaj je najmočnejši ugovor, in ga ne bom skrival. Meriti zlo s številom trupel je samo po sebi past, ker vsako takšno seštevanje na koncu nekdo zlorabi za relativizacijo holokavsta. Prav zato ne trdim, da je vprašanje, „kdo je bil hujši“. Vprašanje je drugačno in za nas veliko bolj neprijetno: zakaj smo o polovici svojih mrtvih smeli žalovati, o drugi polovici pa ne? Naša vojna namreč ni bila le odpor proti okupatorju. Bila je hkrati revolucija in bratomor. Morija med brati, ki je bila v resnici spopad med svobodo misli in partijskim enoumjem. In ko se je dim polegel, je ena stran dobila spomenike, druga pa brezimne jame v Kočevskem rogu, ki jih desetletja nismo smeli niti omeniti. Narod, ki sme pokopati le polovico svojih pokojnih, ne zaceli ničesar. Samo tišino podeduje. In zdaj, hvala bogu, imamo muzej. Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga leta 2021 ustanovili, leta 2023 ukinili in leta 2026 spet postavili na noge. Naj takoj priznam nekaj, kar zveni kot herezija: žal bomo morali zgodovino napisati na novo. Vem, kako to zveni. Prepisovanje zgodovine je običajno obrt diktatorjev. A tokrat gre za ravno nasprotno. Gre za to, da prvič zapišemo tisto, kar je bilo petinštirideset let prepovedano; da po drugi svetovni vojni nismo pristali med zmagovalci, ampak v totalitarizmu, ki ga Evropa danes v svojih resolucijah brez sramu uvršča ob bok nacizmu. Gre za isti sistem iz istega pakta, katerega tanki so leta 1939 zapeljali tudi proti Fincem. In da smo se ga osvobodili natanko toliko let za Finci, kolikor je trajala ena sama dovoljena resnica. Oni so svobodo obdržali leta 1945, mi pa smo jo dobili šele leta 1991. Petinštirideset let zamude. To ni maščevanje. To je aritmetika. Muzej osamosvojitve ni spomenik eni stranki. Je spomenik dnevu, ko smo nehali biti republika in končno postali država. In tu je bistvo, dragi rojaki. Če tega nismo sposobni napisati, če si v lastnem muzeju ne upamo povedati te preproste, dokazljive zgodbe, potem se nismo nikoli zares osamosvojili. Potem smo zadnji, pozabljeni ostanek Jugoslavije. Edina realno preostala republika, ki je iz bratske skupnosti odnesla le novo ime in nove table ob cesti. Vse ostalo, glave, refleksi, strah pred lastno preteklostjo, je ostalo natanko tam, kjer je bilo. Finski predsednik Paasikivi je nekoč dejal, da je začetek vsake modrosti priznanje dejstev. Rovaniemi so Finci znova zgradili iz pepela in ob tem povedali vso resnico o ognju, tudi tisto neprijetno, ter postali resen, svoboden narod. Mi imamo zdaj prazne pisarne na Metelkovi in eno samo nalogo: zgodbo napisati do konca. Naredimo to. Sicer ostanemo zadnja še živa republika Jugoslavije. #Zgodovina #Svoboda #Kultura
V članku se obravnava napad na ukrajinskega poslovneža v Monaku, ki je bil morda povezan z maščevanjem, pri čemer sledi vodijo v klicne centre za prevare, medtem ko je partnerica ukrajinskega oligarha pri eksžploziji izgubila obe nogi. #Monako #atentat #ukrajinskýoligarcha
Danes sem vsem devetim parlamentarnim strankam poslala pismo — prošnjo za podporo pri odprtju arhivov OZNA, UDBA, SDB in KOS in vseh njihovih naslednic. Žrtve tajne politične policije so bile tudi med komunisti, ki jih je isti režim po letu 1948 preganjal kot “kominformiste”. Ni maščevanje. Je resnica, ki čaka že desetletja. #GlasŽrtev #Resnica #Arhivi #Podpora
V članku se obravnava tretji del filma Maščevanje, ki prinaša novo podobo lika Maxa Cadyja ter naleti na ogorčenje gledalcev zaradi očiščenja kultne slovenske klasike Kekec. #Kekec #slovenskaklasika #gledalci
Mož, ki je z bagrom začel rušiti hišo po tem, ko mu je žena sporočila, da je zakona konec, je poslal pornografske posnetke partnerke tudi svoji hčeri, a je na koncu bil oproščen obtožb. #pornografija #maščevanje #seksualniýmaterjali
Župan Moravč je bil izpuščen na prostost po obtožbah, ki jih označuje za politično maščevanje, medtem ko preiskava Balažica razkriva kompleksno ozadje sprave s podjetjem Termit. #vojna #Termit #preiskava
Ukrajina požaduje sklic nujne seje Varnostnega sveta ZN v povezavi z incidenti v Lugansku, medtem ko je Putin napovedal takojšnje maščevanje za dogodke, ki so se zgodili ponoči. #VojnaVUkraini #Putin #Lugansk
V članku je opisano, da je Putin napovedal takojšnje maščevanje v odziv na napade v Luhansku, kar nakazuje na zaostrovanje konflikta med Rusijo in Ukrajino ter nove medsebojne napade. #VojnaVUkrainu #Rusija #Ukrajina
Članek predstavi film Učitelj palestinske režiserke Farah Nabulsi, ki se ukvarja z osebnimi tragedijami, družbenimi konflikti in moralnimi dilemami v okupirani Palestini skozi zgodbo o učitelju Basemu, ki se trudi zaščititi svoje učence pred nasiljem in maščevanjem, hkrati pa se bori s svojo preteklostjo. #učitelj #političnaDrama #ZahodniBreg
