Search

Milena recorded that she would vote for four questions because she wants to express what kind of country she desires. During the parliamentary inquiry, she supported more effective oversight of decision-makers and the establishment of political accountability, while respecting the rights of the investigated. Regarding social assistance, she argued that people who are able to work and do not have objective barriers should contribute to the community in exchange for help. She emphasized that the state must distinguish between them and people who cannot work due to illness, disability, or other barriers, and help them. She supported a proposal that Slovene citizens and citizens of other EU member states should vote in local elections. She believed that the right to vote should be linked to citizenship, which, according to her, means belonging to a political community and brings rights and responsibilities. She advocated for the abolition of the mandatory RTV contribution due to a change in the funding method and greater accountability of public broadcasting to payers. She expected credible reporting from them, space for different opinions, and transparent spending of money, as well as a clear plan for funding quality programs of public importance after the change. She added that four votes for the states will not be resolved overnight, but she wants to express through them that responsibility, work, citizenship, and respect for the money people earn are important to her. https://t.co/9KelKzT62C #Glasovanje #PolitičnaOdgovornost #DružbenaSolidarnost (translated)

Just this much - this is where political affiliation ends. There are no more left and right, it's only about minimal ethical standards of humanity. I also expect those from the left political side to distance themselves with disgust from such posts. https://t.co/ypqaCaEFTy #etika #človečnost #politika (translated)

"Če bi se danes odločal o pregonu nekdanjega predsednika na podlagi istih dejstev, bi to storil ne glede na to, ali bi bil predsednik republikanec ali demokrat,"Smith je v uvodni izjavi dejal, da je odločitve sprejemal ne glede na Trumpovo politično pripadnost. #DonaldTrump #KazenskaPreiskava #PravosodnoMinistrstvo

Zanimiv in spodbuden obrat. Med mladimi očitno poteka širši konservativni vrednotni premik: znova iščejo smisel, trdne vrednote, pripadnost in nekaj, kar človeka presega. Še posebej zanimivo je, da je ta premik izrazitejši med mladimi moškimi. Morda mlade generacije vse jasneje prepoznavajo zablode progresivizma, ki jim je obljubljal osvoboditev od tradicije, avtoritete in trajnih vrednot, ki definirajo zahodno civilizacijo, za seboj pa pogosto puščal praznino, negotovost in izgubo smisla. Človek potrebuje korenine, skupnost in vrednotni kompas. https://t.co/r9MuPBhD4N #mladi #vrednote #konservativizem

🇸🇮 Poslanica predsednika vlade @JJansaSDS ob Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini Spoštovani rojaki v domovini, zamejstvu in po svetu, so stvari, ki se jih človek nauči, in so stvari, ki jih preprosto nosi v sebi. Pripadnost je ena od njih. Slovenci na Primorskem oziroma na Goriškem, Krasu in v Slovenski Istri z zaledjem so skozi dolgo in pogosto težko zgodovino vedeli, kam sodijo. Meje in oblasti so se menjavale, z njimi so prihajali tudi časi načrtnega zatiranja slovenskega jezika, kulture in narodne pripadnosti, toda tistega, kar je bilo zasidrano v ljudeh, ni bilo mogoče zatreti. Slovenska beseda je vztrajala v domovih in cerkvah, odpor proti raznarodovanju in fašizmu pa je dobival različne oblike, od TIGR-a do množičnega odpora proti okupatorju. Slovenci v tem delu domovine so bili vedno znova pripravljeni stopiti v bran temu, kar je bilo njihovo, čeprav so mnogi za to plačali najvišjo ceno. Ne iz sovraštva do drugega, ampak iz ljubezni do svojega. Po desetletjih vztrajanja, odpora in žrtev je 15. septembra 1947 začela veljati pariška mirovna pogodba in velik del narodovega ozemlja se je vrnil k matični domovini. Hkrati je nova meja žal številne rojake pustila onkraj nje, vendar je lahko določila le državo, v kateri bodo živeli, ne pa naroda, ki mu pripadajo. Minilo je skoraj šest desetletij, preden smo vrnitev Primorske k matični domovini leta 2006 tudi kot država počastili z državnim praznikom. Prej se tega v dolgih 60 letih ni spomnila nobena levičarska oblast, ki jim tudi danes poimenovanje praznika ne da miru. Tako so v mandatu vlade Roberta Goloba spremenili zakon, da so preimenovali praznik, vendar tistega, kar je resnica, ne bodo nikoli mogli spremeniti. Ker JE Primorska za vedno in od vedno slovenska, gre za njeno vrnitev matici in ne za priključitev. Ne nazadnje je to zelo lepo opisal veliki tržaški Slovenec Boris Pahor. Srečko Kosovel je leta 1925 zapisal: »Moje življenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in večno.« V teh besedah mladega človeka s Krasa je bilo nekaj preroškega. Pripadnost svojemu narodu ne pomeni zapiranja pred svetom, temveč samozavest, s katero vanj stopamo. Primorska je skozi svojo zgodovino dokazovala prav to – da zna iz omejitev ustvarjati možnosti, iz skope zemlje rodovitnost, iz lege ob morju pot v svet in iz življenja ob meji prostor srečevanja. Danes si mora dovoliti tudi uspeh. Morda je prav v zadnji Kosovelovi besedi – večno – zapisana najbolj preprosta resnica. Večno ni tisto, kar se ne spreminja. Večno je tisto, kar ljudje nosijo v sebi. Med Slovenci na Primorskem ima to svoj obraz. Živi v ljudeh in krajih. V vaseh pod Snežnikom, na kamnitem Krasu, v burji, v smaragdni Soči, v odsevih solin in v vonju morja. Spoštovani rojaki, kar so generacije pred nami nosile v sebi, danes nosimo mi. Ponosni na to, kar smo prejeli, in samozavestni v tem, kar bomo zapustili za seboj. Slovensko. Sodobno. Evropsko. Večno. Bog živi Primorsko, Bog živi Slovenijo. #Primorska #Slovenija #Identiteta

Migracija se često promatra kroz plaću, posao, gospodarstvo i statistiku. Ali iza brojki postoji i drugo pitanje: Što se događa s osjećajem pripadnosti kada čovjek desetljećima živi između dvije države? Za velik broj Hrvata Njemačka više nije samo zemlja u koju su otišli raditi. Ondje su izgradili karijeru, obitelj, prijateljstva i svakodnevni život. Istodobno veza s Hrvatskom nije nestala. Obitelj, jezik, kultura, nekretnina, godišnji odmori, roditelji i ideja mogućeg povratka i dalje povezuju dvije države. Posebno je zanimljivo kako se to mijenja između generacija. Roditelji se možda i dalje prvenstveno smatraju ljudima koji su „otišli u Njemačku“, dok njihova djeca Njemačku mogu doživljavati kao svoj prirodni dom. Zato život između dvije zemlje nije samo pitanje geografije. To je pitanje identiteta, obitelji i dugoročnih životnih odluka. https://adriaveza.de/hr/hr-de/h1-hrvati-u-njemackoj/h1-1-hrvati-u-njemackoj-zivot-izmedu-dvije-zemlje.html Može li čovjek istodobno imati dva doma – ili s vremenom ipak jedan postane glavni?

Nikoli v življenju ne bi hotel razdeliti lastnega naroda zaradi tujcev. Ne zato, ker bi tujca sovražil. Prav nasprotno. Človeka lahko spoštuješ, ne da bi se mu moral odpovedati samemu sebi. Moj pogled je preprost: moja družina je moja družina. Moj narod je moj narod. Vsi drugi so sosedje ali tujci. Z njimi lahko živim, pijem, se prepiram, prijateljujem in jim odprem vrata. Ni pa mi treba zaradi tega podreti lastne hiše in razglasiti, da zidovi med nami nikoli niso obstajali. Pripadnost ni sovraštvo. Meja ni žalitev. Razlika ni vojna. Človek, ki ljubi svojo mater, s tem ne sovraži vseh drugih mater. Zakaj bi bilo z domovino drugače? Največja norost našega časa je, da moramo za dokaz ljubezni do tujca najprej dokazati nezvestobo svojim. Ne bom. Tujca bom sodil po tem, kakšen človek je. Svojega naroda pa ne bom razklal zaradi njega. Kajti ko začne narod zaradi tujcev sovražiti samega sebe, tujci sploh niso več problem. Problem smo postali mi. #narod #pripadnost #spoštovanje

Spoštovana gospa G., če bi minister prvošolcem delil program SDS, NSi, Levice ali Gibanja Svoboda, bi lahko upravičeno govorili o politični indoktrinaciji. Toda otroci so dobili Ustavo Republike Slovenije – dokument, ki ne pripada nobeni stranki in ki omejuje prav vsako oblast, tudi tisto, ki ga je razdelila. Trditev, da je že »oblikovanje vrednot« v šoli nekaj sumljivega, je precej nenavadna. Ali šola res ne sme spodbujati spoštovanja, odgovornosti, sodelovanja, enakosti pred zakonom in človekovih pravic? Tudi to so vrednote. Ideološko nevtralna šola ne pomeni šole brez vrednot, ampak šolo, ki otrokom ne vsiljuje strankarskih in svetovnonazorskih prepričanj. Ustava ni strankarski manifest, temveč skupni pravni okvir demokratične države. Da prvošolci ustave še ne znajo prebrati in razumeti, je seveda res. Toda nihče ni trdil, da morajo šestletniki prvi večer analizirati ustavno ureditev in napisati pravno mnenje. Darilo je simbolno. Tudi knjigo lahko podarimo otroku, preden jo je sposoben samostojno prebrati. Z njim raste in ga lahko pozneje vzame v roke. Poleg tega ustava pride v njegov dom, kjer lahko postane povod za pogovor s starši. Prav tako je zgrešena dilema, ali naj država otrokom podari ustavo ali jih nauči brati. Država mora storiti oboje. Zaradi nekaj knjižic ne bo zaposlen niti en učitelj manj, kakor zaradi slovenske zastavice ne bo nihče slabše obvladal matematike. Tudi sodelovanje Ministrstva za obrambo še ne spremeni slovenske zastave v vojaški simbol. Zastava pripada vsem državljanom, ne vojski, vladi ali politični desnici. Če smo prišli tako daleč, da sta ustava in državna zastava že sumljivi znamenji nacionalizma, potem se ni v koleno ustrelil minister. Ustrelila se je kritika, ki v vsakem izrazu pripadnosti Sloveniji išče nevarno ideologijo. https://t.co/YCyXVkAYL5 In še nekaj: če sedanja oblast res ne spoštuje ustave, kakor ji očitate, je toliko bolj koristno, da jo imajo mladi v rokah. Tako bodo nekoč lahko sami presojali, katera oblast jo spoštuje in katera ne. Oblast, ki bi hotela vzgajati slepe podložnike, bi ustavo pred državljani prej skrivala, kakor jim jo podarjala. Toliko v vednost.🥰 #Ustava #Izobraževanje #Demokracija

Gospa Meira Hot, dovolite, da vam kot Primorki, ki se razglaša za varuhinjo jezika, identitete in zgodovine, razložimo slovenščino. Leta 2024 ste se z vso silo borili, da praznik ne bo več vrnitev Primorske k matični domovini, ampak priključitev. Takrat ste razlagali, da se Primorci niso nikoli vrnili, ker niso nikamor odšli. Da so vedno bili tu. Da je »priključitev« edini izraz, ki ustreza tradiciji in ponosu. Dve leti pozneje, ko koalicija predlaga, da se ime vrne na vrnitev, ste globoko razžaljeni. In v isti sapi razlagate: “Primorska svoje pripadnosti slovenskemu narodnemu prostoru ni dobila podarjene. Izboriti jo je bilo treba z dolgimi in težkimi boji.” Točno. Ni bila podarjena. Bila je izbojevana. Bila je vrnjena tistemu, čemur je vedno pripadala. In ravno zato je vaša jezikovna izbira absurdna. Priključitev je administrativni, hladni, skoraj notarski izraz. Nekaj se priključi. Nekaj se doda. Nekaj se priklopi k nečemu, kar prej ni bilo samoumevno njegovo. Tako se priključuje občina k občini, podjetje k podjetju, ozemlje k državi, ki ga prej ni imela. To je jezik aneksije, ne jezik domovine. Vrnitev pa pove tisto, kar ste sami povedali: da je bila Primorska slovenska, da so jo odtrgali, da so se zanjo borili in da se je vrnila tja, kjer je vedno bila. Vi torej v enem odstavku slavimo boj proti fašizmu, slovenski jezik in narodno identiteto, v naslednjem pa vztrajate pri poimenovanju, ki zveni, kot da nam je nekdo ozemlje priključil, kot darilo, kot administrativni akt, kot rezultat pogajanj velesil, ne kot rezultat krvi in vztrajnosti. To je navadna ideološka igra z besedami. Če ste leta 2024 smeli spreminjati ime, ker »tako praznujejo ljudje«, potem smejo drugi leta 2026 predlagati, da se vrne ime, ki pove resnico: da Primorska ni bila priključena tujemu telesu, ampak vrnjena svojemu. Primorske niso izbojevali tisti, ki so dve leti preimenovali praznik in zdaj jokajo, ker ga hočejo preimenovati nazaj. Izbojevali so jo tisti, ki so slovensko govorili, ko je bilo to prepovedano in ki so vedeli, kaj pomeni vrnitev. #slovenščina #identiteta #Primorska

Za zgodovinski spomin: že minister dr. Lovro Šturm je leta 2000 šolam priporočil izobešanje slovenske zastave ob zaključku šolskega leta. Leta 2008 je bila v času ministra Milana Zvera v ZOFVI zapisana obveznost, da imajo vzgojno-izobraževalni zavodi slovensko zastavo stalno izobešeno. Tako tedaj kot danes so ukrepe, namenjene krepitvi zavesti o državni pripadnosti, spremljale burne javne razprave. Danes jih sproža odločitev, da učencem in dijakom podarimo slovensko zastavo in Ustavo Republike Slovenije. Zastava in Ustava nista simbola ene politične strani, temveč naše skupne države. Šola pa je prostor, kjer morajo mladi spoznavati njene temelje ter razvijati spoštovanje do skupnosti, ki ji pripadajo. #Slovenija #Zastava #Vzgoja

🐾Spoštovani, dejansko še ni prišlo do nobene spremembe zakonodaje! 🐾Zakon o veterinarstvu bomo obravnavali komaj septembra. Medijski pritisk naslovljen name je tako prišel prehitro...očitno sem zdaj kriva za nedelujoč sistem, katerega še sploh nismo uredili. 🐾Dejstvo pa je, da zasebne gospodarske družbe,v tem primeru veterinarske ambulante, niso dolžne opravljati javne službe, kot je nujna veterinarska pomoč. 🐾Zato moramo področje nujno urediti tako, da bo država razpisala koncesije za opravljanje nujne veterinarske pomoči, da bo opredelila, katere ambulante, koliko kadra in opreme je potrebno za tako delo. 🐾Potem bomo dejansko imeli ZAGOTOVLJENO NUJNO VETERINARSKO POMOČ. Ne more vsaka ambulanta dežurati. Ker nima dovolj kadra, nima specialističnega znanja, niti ne opreme. 🐾Tudi pri zdravstveni oskrbi ljudi je podobno. Ne dežura vsaka ambulanta,še posebej pa ne zasebna, pač pa imamo za to urgentne centre, razporejene po regijah. 🐾Osebno sem bom zavzela, da se področje čim prej uredi, ne morem pa vplivati na to, kakšno kontra propagando bodo ob tem izvajali tisti, ki jih ne zanimajo dejstva, pač pa samo politična pripadnost. 🐾Zato ljudje, vsakemu sem na voljo za pogovor in pojasnila. Preden širite neresnice,vsaj preverite dejstva. Sprejela se še ni nobena reforma, je pa le ta zaradi situacije, kot jo opisujejo v Društvu za zaščito konj, nujna potrebna. 🐾Država je odgovorna za dobrobit živali, tako tudi za zagotavljanje nujne veterinarske službe. Le ta ne more biti organizirana tako, da se v to pač prisili vse zasebnike. Ker je potem sploh ne bo. Ne da se vsem zvijati rok in jim groziti, naj na silo delajo... 🐾Zaradi takih in drugačnih pritiskov, pa so doslej veterinarji zapuščali svoj poklic. Posledično manj veterinarjev, manj ambulant, manjša dostopnost do storitev in na koncu višja cena. Manj konkurence vedno vodi v to smer. V višanje cen... https://t.co/op0PR9y5G7 #Veterinarstvo #NujnaPomoč #ZdravjeŽivali

Ni neprimerno, da predsednica prizna strah, bolečino in človeško stisko. Neprimerno pa je, če z njimi nadomešča odgovore, ki jih javnosti dolguje kot nosilka najvišje državne funkcije. In prav to ta objava v veliki meri počne. Besedilo je napisano kot premišljen čustveni nagovor. V njem se ponavljajo besede človek, težko mi je, duša, srce, prijateljstvo, družina, blatna mlaka, plemenito delo, gonja. S tem predsednica razpravo prestavlja z vprašanja: »Ali je ravnala skladno s standardi svoje funkcije?« na vprašanje: »Ali imate kaj srca do poškodovane ženske?« To je spretno, vendar izmuzljivo. Nihče razumen ji ne očita, da ne sme imeti prijateljic ali da ne sme trpeti. Vprašanja so drugačna: Zakaj je bila dolgoletna poslovna sodelavka družine v uradnem, javno financiranem in varovanem vozilu? Kakšna varnostna presoja je bila opravljena? Ali je bila njena poslovna povezanost z družino predsednice pri tej presoji upoštevana? Zakaj so se podatki razkrivali počasi? Ali je predsednica kakorkoli posredovala pri njeni zaposlitvi v ZSSS? Urad sicer pojasnjuje, da so takšni prevozi dovoljeni po predhodni varnostni presoji in z odobritvijo predsednice ter da se dogajajo redko. Torej sama navzočnost prijateljic v vozilu očitno še ni dokaz kršitve. Toda trditev, da posameznik v službenem avtomobilu uživa enako zasebnost kot doma, je v tem primeru sprenevedava. To ni bila njena dnevna soba niti zasebni avto, temveč službeno vozilo v policijskem spremstvu na poti na dogodek, katerega pokroviteljica je bila. Pravica do zasebnosti ostaja, vendar se pri uporabi državnih sredstev pojavi tudi javni interes. Še nekaj je pomembno: pridobitev slovenskega državljanstva leta 2016 ni isto kot sedanje varnostno preverjanje zaradi bližine predsednice. Pri naturalizaciji se sicer ugotavlja, ali oseba pomeni nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države, vendar to ni enak postopek kot preverjanje za dostop do tajnih podatkov ali aktualna varnostna presoja. Zakon o državljanstvu, predpisi o varnostnem preverjanju Glede zaposlitve pri ZSSS morava ostati natančni. Potrjeno je, da je Viktorija Krivoluckaja tam zaposlena kot računovodkinja in da je bila pred tem poslovno povezana s podjetji družine Musar. ZSSS pa trdi, da je bila izbrana med približno 60 kandidati po dveh krogih razgovorov ter da predsednica oziroma njen urad nista posredovala. Razpis je bil tudi javno objavljen. Dokler ni dokaza o posredovanju, ne moremo trditi, da jo je predsednica »zaposlila pri sindikatih«. Lahko pa povsem upravičeno vprašamo, ali jo je priporočila ali ji kako drugače odprla vrata. Posebej zgovorna je izjava Katje Kokot. Če ji je predsednica res pred celotno ekipo rekla, ali se zaveda, da je »za desničarje ženska manj vredna«, je bila izjava nedostojna, žaljiva in predvsem nevredna predsednice vseh državljanov. Za zdaj je to javna navedba Kokotove, ne neodvisno dokazano dejstvo. Če pa navedba drži, je protislovje skoraj groteskno: predsednica danes zahteva, naj njene prijateljice ne presojamo po državljanstvu ali pripadnosti, sama pa je poslanko očitno presojala skozi politični tabor in vse desničarje razglasila za ljudi, ki imajo ženske za manjvredne. Zase zahteva presojo »po srcu in duši«, drugim pa je pripravljena nalepiti ideološko etiketo. Tudi sklicevanje na ustavno obtožbo je zavajajoče uporabljeno za stopnjevanje občutka preganjanja. Peter Jambrek je zanikal, da jo pripravlja; dejal je le, da okoliščine odpirajo ustavnopravna vprašanja, ki bi lahko vodila v takšno razpravo. Predsedničina poznejša objava tega popravka ne omeni. Zakaj ljudje ne vidijo celotne slike? Ker je stavek »sem samo človek in težko mi je« lažje občutiti kot pa razvozlati poslovne povezave, varnostne protokole, službena vozila in vprašanje konflikta interesov. Čustvo je hitro, dejstva so naporna. Poleg tega njeni privrženci vsako kritiko dojemajo kot napad desnice, njeni nasprotniki pa včasih naredijo nasprotno napako in že iz ruskega državljanstva sklepajo na vohunjenje. Tudi za to za zdaj ni dokaza. Moje mnenje ob pomočim UI: objava je človeška po obliki, vendar politično manipulativna po namenu. Predsednica prosi za sočutje, ne da bi zadovoljivo odgovorila na vsa vprašanja. Sočutje ji pripada kot poškodovanemu človeku. Odpustek od standardov funkcije pa ne. #politika #javnost #odgovornost

Sofija Petrović, prva operna umjetnica iz Srbije u ansamblu HNK Zagreb nakon 80 godina, izrazila je osjećaj pripadnosti i zadovoljstva u Zagrebu, istaknuvši kako joj je tijekom boravka u Americi nedostajala ljudska toplina, dok se sada osjeća kao da je kod kuće, što je dodatno poduprla svojim raznovrsnim umjetničkim iskustvima i željom za daljnjim razvojem u operi i glumi. #SofijaPetrović #HNKZagreb #opera

Socialni demokrati trdijo, da so zadnji napadi na kandidaturo Tanje Fajon za posebno odposlanko EU za Sahel del politične kampanje SDS, ki želi diskreditirati Fajonovo zaradi njenih zunanjepolitičnih stališč in politične pripadnosti, kar po njihovem mnenju ogroža neodvisnost državnih institucij in spodkopava demokratično razpravo. #TanjaFajon #zunanjaPolitika #Slovenija

Ljubljanske mlekarne se trudijo ustvariti delovno okolje, v katerem se zaposleni počutijo videne in cenjene, kar vključuje podporo družinskim vrednotam, dodatne dni dopusta za pomembne dogodke, ter številne programe za osebni in profesionalni razvoj, kar prinaša občutek skupnosti in pripadnosti. #RazvojTalentov #DružinskoOkolje #ZavzetostZaposlenih

Članak izvještava o brutalnom premlaćivanju 32-godišnjeg studenta vojnog učilišta u Zagrebu, koje su počinili trojica punoljetnika i dvojica maloljetnika, motivirano mržnjom prema njegovoj pripadnosti navijačkoj skupini Torcida, nakon čega su mu oduzeli novac i mobitel, a sud je odredio istražni zatvor protiv optuženih zbog opasnosti od ponavljanja kaznenog djela. #DORH #Torcida #brutalno_premlaćivanje