Search

🤯Motil sem se. Verjel sem, da je težava v tem, kdo vlada. Da je dovolj zamenjati ekipo, pa se bo država končno premaknila. Danes vidim nekaj bolj neprijetnega. Jezni so name levi, jezni so name desni, in prav zato si lahko privoščim, da povem tisto, kar obe strani raje zamolčita. Slovenija ne potrebuje "nove" vlade. Potrebuje množico dobrih idej za izboljšanje države. Tisto množico, ki nas premakne korak pred konkurenco, ne korak za njo. Novi ekipi sem dal čas in ji iskreno želim, da uspe. Zato tole ni napad, ampak skrb. Kakor koli obračam vodenje države, vedno pristanem pri isti besedi: podjetnost. Država se obrne enako kot dobro podjetje. Ne z velikimi gestami in slovesnimi podpisi, ampak s premišljenimi mikro ukrepi, ki znižajo trenje, sprostijo energijo in naredijo, da se podjetnik, delavec in mlada družina v tej državi končno dobro počutijo. Ne zato, ker bi jim država kaj podarjala, ampak zato, ker jim končno neha stati na poti. Prav zato sem od tokratne menjave vlade pričakoval hitrost. Smisel izkušenj z vodenjem države je vendar ravno v tem, da natanko veš, na kateri gumb pritisniti, da si učinkovit. Da stikala ne iščeš v temi, ker si v tej sobi že bil. In vendar, kot analitik in ne kot navijač, tega gumba ne vidim pritisnjenega. Namesto tega dobimo zakonodajo, stlačeno v en sam ogromen omnibus, skozi katerega gre vse in nič, potem pa jok, da se pač nič ne da. To ni metoda. To je nasprotje metode. Zakon ni tovornjak, na katerega zmečeš vse, kar ti pride pod roke, in upaš, da bo že nekako pripeljal do cilja. Italijani imajo za to staro besedo, gattopardizem. Vse se mora spremeniti, da ostane vse isto. A jaz ne verjamem, da si tega kdo zares želi. Bolj se bojim, da brez premišljenega načrta preprosto ni druge možnosti. Kjer ni ideje, ostane inercija. In inercija vedno dela v korist tistega, kar že je. Medtem se počasi potapljamo. Ne dramatično, ampak tiho, centimeter za centimetrom, kot ladja, ki je nihče ne izčrpava, ker se vsi delajo, da je tista voda pri nogah nekaj čisto normalnega. Kje je razbremenitev plač, da bo delo spet imelo smisel? Kje je razbremenitev gospodarstva, da kapital ne beži čez mejo ob prvi priložnosti? Kje so strateške odločitve za sodobno Slovenijo, tisto, ki bo znala živeti v dobi umetne inteligence, ne pa proti njej? Iskreno, ne vidim niti ene. In tu je ideja, ki jo ponujam zastonj, vsem strankam, levim in desnim. Nehajmo na volitve hoditi s programi. Program je seznam želja, pobožna lista, ki nič ne stane in je nihče ne cenimo. Na volitve pojdimo z napisanimi zakoni. Z množico. Z besedili, ki jih volivec lahko prebere, ekonomist oceni in poslanec potrdi že prvi dan mandata. Ideje, ki so v zraku mesece, če ne že leta. To je razlika med debatnim krožkom in vlado. Med tem, da nekaj obljubiš, in tem, da imaš rešitev že v roki, pripravljeno za podpis. Poanta je preprosta in prav zato je tako neprijetna. Program lahko napišeš v enem popoldnevu in ti nič ne stane. Zakon zahteva, da si res premislil, koliko stane, koga prizadene in kaj se zgodi drugi dan. Zato ga pred volitvami nihče ne napiše. In prav zato po volitvah 4 leta poslušamo, da se pač ni dalo. Nič se ni "zataknilo". Preprosto ni bilo nikoli napisano. Kajti svet se ravno v tem hipu spreminja hitreje kot kadar koli doslej. Umetna inteligenca ni napoved, je vozni red. Države se danes ne delijo več na leve in desne, ampak na tiste, ki so ta trenutek prepoznale priložnost, in tiste, ki jo bodo zamudile. Bojim se, da tega občutka za trenutek pri nas preprosto ne vidim. Vidim politiko, ki se ukvarja sama s sabo. Isto pesem, le da jo tokrat pojejo z drugo medaljo na prsih. Zato tole ni obup in ni napad. Je iztegnjena roka. Tej vladi še vedno želim, da uspe, uspela pa bo samo, če neha stopicati, se ukvarjati sama s sabo in z vedno enakimi zadevami za polnjenje "večernih" novic ter začne delati. Slovenija ne potrebuje več nove vlade. Potrebuje dobro idejo in pogum, da jo nekdo končno zapiše in podpiše. Motil sem se, ko sem verjel, da je dovolj zamenjati voznika. Gume smo zamenjali. Zdaj pa, prosim, prižgimo še motor. #Slovenija #politika #podjetnost

Po prevrnitvi tovornjaka s 22 tonami svinjskih polovice je notranja preiskava uprave za varno hrano razkrila, da so štirje zaposleni prejeli opozorila pred odpovedjo zaradi neodzivnosti na nujne klice, kar je povzročilo 11-urno zaprto avtocesto in uničenje mesa. #UpravaZaVarnoHrano #Nesreča #SvinjskePolovice

Kitajski tehnološki inštitut je predstavil revolucionarni mobilni sistem za lansiranje dronov, ki temelji na elektromagnetnem katapultu EMALS, sestavljenem iz povezanih tovornjakov, kar omogoča prenos orožja v standardnih ladijskih zabojnikih in povečuje operativno prilagodljivost. #EMALS #MobilniLansirniSistem #Droni

✮ Vojna za vrh droga! Petintrideset let imamo svojo državo. In še vedno se na njen rojstni dan prepiramo o tem, kaj sme viseti na vrhu droga. V sredo bo na Trgu republike osrednja proslava ob 35. obletnici samostojnosti. Borci za vrednote NOB in TIGR Primorske ne bodo prišli, ker njihova zvezda na praporu po novem protokolu ni dobrodošla. Organizatorji odgovarjajo, da so dobrodošli prav vsi, "ki jim je Slovenija intimna opcija", in da imajo težavo le tisti, ki vabilo berejo preveč "črkobralsko". Skratka: preživeli smo vojno, hiperinflacijo, štiri Janševe vlade in enega Goloba, ne preživimo pa konice na drogu. Pa povejmo naravnost, ker je treba. Partizanski boj proti fašizmu si zasluži spoštovanje brez zadržkov. Ljudje so se borili in umirali proti okupatorju, zato da danes sploh govorimo slovensko in da imamo o čem pisati kolumne. To ni levo ali desno. To je preprosto resnica in dolg, ki ga ne odplačaš s frazo. Težava je drugje. Rdeča peterokraka ni samo simbol upora. Je tudi simbol tistega, kar je prišlo med uporom in po njem. Revolucija. In revolucija nam po vojni ni prinesla demokracije. Prinesla nam je enopartijski sistem, povojne jame, Goli otok in pol stoletja brez svobodnih volitev. Najprej smo se borili za svobodo, potem pa so jo isti ljudje pod isto zvezdo za pol stoletja zaklenili v predal. Dve zgodbi, en simbol. In v tem je ves zaplet. In zdaj k drobcu, ki ga ta teden z odra ne bo izrekel nihče. Pod isto rdečo peterokrako, ki naj bi po mnenju nekaterih "sodila" na proslavo, je junija 1991 na Slovenijo pridrla Jugoslovanska ljudska armada. Tanki proti Brniku. Letala nad Medvedjekom. Vojaki, ki so streljali na naše branilce in na tuje šoferje tovornjakov. Vse to pod zvezdo. Ne pod kljukastim križem, pod rdečo zvezdo. In prav v tem tiči vsa zagata: ista zvezda je leta 1943 sedela na partizanski kapi in leta 1991 na pokrovu tanka, ki je pripeljal po nas. Možem iz leta 1943 se gre klanjati. Simbol pa ni nedolžen, ker se je čez pol stoletja vrnil na gosenicah. Zato je nekaj globoko butalskega v tem, da bi na proslavi, kjer slavimo ravno to, da smo se te vojske in te države otresli, vihral prav tisti simbol, pod katerim nas je napadla. To je približno tako, kot bi na zabavi ob ločitvi ponosno izobesil poročno fotografijo. Ali pa, če bi na proslavi zmage nad fašizmom iz 2. svetovne vojne na vrhu drogov bleščale svastike. Simboli bivše države - tudi Jugoslovanska zastave, bi morali biti prepovedani na vseh prireditvah. Torej smo se leta 1991 od Jugoslavije odcepili fizično?! Vprašanje, ki si ga petintrideset let kasneje ne upamo postaviti na glas, je drugo: ali smo se kdaj odcepili tudi od ideologije? Ali pa smo se samo preoblekli. Iz komunistov v demokrate, zvezdo pa smo za vsak primer spravili v omaro. Tako kot bombon bajadera. Ovoj je nov, vsebina je ista, čar pa je nekje izpuhtel. Naj ne bo pomote. Tudi vlada, ki na rojstni dan države nekoga “vrže” z dvorišča, ne združuje. Praznik, ki izloča, ni praznik naroda. Je obračun. Iz proslave narediti bojišče simbolov je sam po sebi poraz, ne glede na to, kdo drži škarje. Bivši premier je potezo razglasil za "zgodovinski vandalizem". Morda. Ampak zgodovinski vandalizem je tudi to, da pol stoletja totalitarizma spakiramo v lepo rdečo zvezdico in se delamo, da je bila samo nedolžna broška. Simbolika je pomembna. Na proslavah še posebej. Komunizem je pa še kako živ v epigenetiki naroda. Sistem, ki nas je okužil z virusom povprečnosti in jugonostalgije - ne pomaga pri napredku. Ampak nas vleče nazaj. In tu smo. Petintrideset let kasneje. Zamenjali smo zastavo. Zamenjali smo grb. V glavah pa nismo zamenjali skoraj ničesar. Še vedno mahamo s parolami iz nekih drugih časov in jih imamo za ustavno kategorijo. Od Jugoslavije smo se osamosvojili. Od sebe pa očitno še ne. #Slovenija #Samostojnost #Zgodovina

V dveh prometnih nesrečah na madžarski avtocesti blizu Györa je v jutranjih urah umrlo osem ljudi, med katerimi so vsi menda tuji državljani, ko je minibus z devetimi potniki trčil v ustavljen tovornjak, ki je bil v prometu zaradi predhodne nesreče. #PrometnaNesreča #Madžarska #HudeNesreče

Na štajerski avtocesti se je zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je voznik tovornjaka trčil v kolono vozil in na kraju nesreče umrl, kar predstavlja deveto smrtno žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje v letošnjem letu. #prometnonesreča #avtocesta #Slovenija

V odročnem delu Sahare v Nigeru je zaradi okvare tovornjaka, s katerim se je potili več kot 50 oseb, umrlo najmanj 49 ljudi, ko so bili več dni ujeti v puščavi brez vode, medtem ko sta preživela le dve osebi, ki sta pešačili do najbližjega vodnega vira in sprožili reševalno akcijo. #Tragedija #Puščava #PomanjkanjeVode