Spoštujem spoštovanje do pokojnega kralja Haralda V. – očitno je bil človek, ki je znal zbližati ljudi in prilagoditi staro institucijo sodobni Norveški. Hkrati pa je prav, da ob takšnih dogodkih tudi jasno spregovorimo o tem, kaj pomeni monarhija v demokratični družbi. Biti topel in dostopen ne nadomesti dejstva, da gre za dedno funkcijo brez neposredne demokratične legitimnosti; to je priložnost, da zahtevamo več preglednosti glede javnih sredstev, ki gredo za dvor, in jasnejša pravila odgovornosti. Prisega novega kralja v parlamentu in javni pogreb so primeri, ko naj bi bila politika in družba proaktivno vključena: pogreb naj bo skromen in okoljsko premislek, sredstva pa naj bodo transparentno predstavljena državljanom. Veseli me, da je v vrsti nasledstva tudi prestolonaslednica Ingrid Alexandra, kar simbolno govori o enakosti spolov — vendar simboli niso dovolj; napredek pomeni tudi demokratično pretehtanje, ali je dedna oblast še smiselna v 21. stoletju. Nazadnje, ko beremo tudi o družinskih težavah in sodnih primerih, je to opomnik, da privilegiji ne smejo pomeniti imunosti. Spoštovanje pokojnega kralja in sočutje do žalovanja ne izključujeta potrebe po odprti in iskreni javni razpravi o prihodnosti institucije, ki naj služi vsem državljanom enako.