Search

Članek opozarja na zaskrbljujoče globalne razmere, ki jih zaznamujejo vojne, revščina in naraščajoči nacionalizmi, ter poudarja potrebo po pogumu in jezi za spremembo, saj se je upanje izkazalo za nezadostno v času, ko se od mednarodne skupnosti pričakuje dejansko delovanje in odgovornost. #upanje #OZN #mir

Članek se osredotoča na pomen lokalne volilne pravice tujcev in opozarja, da politična legitimnost ne izhaja le iz formalnega članstva v državi, temveč tudi iz vsakodnevne vključenosti v skupnost ter obravnava kritiko evropske desnice za osredotočenost na migracije namesto strateško odvisnost od tujih tehnologij. #politika #volitve #priseljenci

Po dveh letih se je danes ponovno sestal Svet Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, ki ga vodi premier 🇸🇮 @JJansaSDS. Predstavniki slovenskih skupnosti po svetu so po daljšem premoru znova dobili priložnost neposredno predstaviti svoje poglede, potrebe in predloge. Sprejeli smo sklepe za pripravo ukrepov za krepitev povezovanja in vključevanja mladih Slovencev po svetu, okrepitev gospodarskega sodelovanja ter ohranjanje slovenskega jezika, kulture in narodne identitete med Slovenci po svetu. Slovenija ostaja domovina vseh Slovencev, ne glede na to, kje živijo. #Slovenci #Slovenija #Kultura

Potniška ladja Scarlet Lady, na kateri je okoli 2000 potnikov iz skupnosti LGBTQ+, je bila ta teden zavrnjena vstop v pristanišča Turčije in Egipta, kar je sprožilo razočaranje med potniki, ki so bili presenečeni nad zavrnitev zaradi svojega identiteta. #Križarjenje #Turizem #LGBTQ+

Avstrijski parlament je 7. julija 2026 sprejel novelo zakona o narodnih skupnostih, ki se osredotoča na dvojezično sodstvo na Koroškem in prizna šest avtohtonih narodnih skupnosti, vendar predstavniki slovenske manjšine opozarjajo, da ostaja vrsta pomembnih vprašanj nerešenih, kar nakazuje, da gre le za prvi korak k nujnim reformam. #Dvojezičnost #NarodneSkupnosti #Avstrija

Odločitev Fife, da razveljavi rdeči karton ameriškemu nogometašu Folarinu Balogunu, je povzročila zmedo in ogorčenje v nogometni skupnosti, saj je povezana z domnevnim vplivom predsednika ZDA Donalda Trumpa na predsednika Fife Giannija Infantina, kar je grdo vplivalo na integriteto tekmovanja in sprožilo kritike iz Evropske nogometne zveze. #Fifa #SP2026 #Nogomet

🙏Zgodovino pišejo zmagovalci. Pošteni jo pišejo z vsemi ranami. Poglejte nas. Ustanovili smo muzej lastne osamosvojitve, ga po dveh letih ukinili, zdaj ga spet postavljamo, pol države pa je ogorčeno, da sploh obstaja. Noben normalen narod se ne sramuje dneva, ko je postal svoboden. Mi se. In to je pravzaprav vsa naša zgodovina v enem samem, žalostno smešnem stavku. Da bi ta stavek bolje razumel, sem se moral odpeljati na konec sveta. Ta teden sem prestopil arktični krog. Za turista je to počrkana črta na tleh in kažipot do Božička, zame pa najlažja meja, ki sem jo letos prešel. Tisto težjo namreč nosimo v glavi in prav do nje, kot narod, ne upamo stopiti. Kajti tu zgoraj, v Rovaniemiju, sredi mesta, ki so ga leta 1944 do tal požgali Nemci ob umiku, devetdeset odstotkov, ne Rusi in ne partizani, ampak njihovi lastni dojučerajšnji zavezniki, sem doživel kulturni šok. Ne zaradi mraza. Zaradi naroda, ki svojo drugo svetovno vojno pove z vsemi ranami, ne pa kot risanko o enem junaku in enem zlobcu. Ne morejo. Njihova zgodba tega preprosto ne dopušča. Leta 1939 jih ni napadel Hitler, ampak Stalin. V zimski vojni so pod sovjetsko pestjo izgubljali ozemlje in ljudi. Da bi ga dobili nazaj, so se za silo povezali z Nemci. Na koncu pa so se morali z istimi Nemci vojskovati, ker je tako terjal Kremelj, ki je hotel trupla in ujetnike kot dokaz lojalnosti. Majhen narod, ujet med dva totalitarizma, prisiljen plesati z obema hudičema, da je sploh preživel. In veste, kaj je pri tej zgodbi najbolj bridko? Ta narod je iz nje izšel svoboden. Mi pa smo iz „zmage dobrega nad zlim“ prišli naravnost v Jugoslavijo. Zgodovino pišejo zmagovalci. To ni cinizem, temveč opis metode. Petinštirideset let smo poslušali eno samo resnico, uradno in revidirano, z natanko enim dovoljenim junakom in natanko enim dovoljenim zločincem. Vse ostalo je bila tišina, ki jo je bilo bolje ne motiti. Naj bom jasen, da me ne bo kdo namerno napačno razumel. Fašizem in nacizem sta bila industrializirano zlo brez olajševalnih okoliščin in nobena tehtnica tega ne spere. A dvajseto stoletje je poznalo še en totalitarizem, ki je skozi celotno stoletje pobil na milijone več ljudi, in resnica, ki je pri nas ne smeš izreči na glas, je preprosta. Zmagovalci leta 1945 na naših tleh so bili predstavniki prav tega drugega totalitarizma. Seštej 1+1. Če te „osvoboditev“ pripelje v enopartijsko državo, brez volitev, brez lastnine, brez svobodne misli, ali si res na strani zmagovalcev ali pa si samo na strani tistih, ki bodo pisali učbenike? Vem, kaj je najmočnejši ugovor, in ga ne bom skrival. Meriti zlo s številom trupel je samo po sebi past, ker vsako takšno seštevanje na koncu nekdo zlorabi za relativizacijo holokavsta. Prav zato ne trdim, da je vprašanje, „kdo je bil hujši“. Vprašanje je drugačno in za nas veliko bolj neprijetno: zakaj smo o polovici svojih mrtvih smeli žalovati, o drugi polovici pa ne? Naša vojna namreč ni bila le odpor proti okupatorju. Bila je hkrati revolucija in bratomor. Morija med brati, ki je bila v resnici spopad med svobodo misli in partijskim enoumjem. In ko se je dim polegel, je ena stran dobila spomenike, druga pa brezimne jame v Kočevskem rogu, ki jih desetletja nismo smeli niti omeniti. Narod, ki sme pokopati le polovico svojih pokojnih, ne zaceli ničesar. Samo tišino podeduje. In zdaj, hvala bogu, imamo muzej. Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga leta 2021 ustanovili, leta 2023 ukinili in leta 2026 spet postavili na noge. Naj takoj priznam nekaj, kar zveni kot herezija: žal bomo morali zgodovino napisati na novo. Vem, kako to zveni. Prepisovanje zgodovine je običajno obrt diktatorjev. A tokrat gre za ravno nasprotno. Gre za to, da prvič zapišemo tisto, kar je bilo petinštirideset let prepovedano; da po drugi svetovni vojni nismo pristali med zmagovalci, ampak v totalitarizmu, ki ga Evropa danes v svojih resolucijah brez sramu uvršča ob bok nacizmu. Gre za isti sistem iz istega pakta, katerega tanki so leta 1939 zapeljali tudi proti Fincem. In da smo se ga osvobodili natanko toliko let za Finci, kolikor je trajala ena sama dovoljena resnica. Oni so svobodo obdržali leta 1945, mi pa smo jo dobili šele leta 1991. Petinštirideset let zamude. To ni maščevanje. To je aritmetika. Muzej osamosvojitve ni spomenik eni stranki. Je spomenik dnevu, ko smo nehali biti republika in končno postali država. In tu je bistvo, dragi rojaki. Če tega nismo sposobni napisati, če si v lastnem muzeju ne upamo povedati te preproste, dokazljive zgodbe, potem se nismo nikoli zares osamosvojili. Potem smo zadnji, pozabljeni ostanek Jugoslavije. Edina realno preostala republika, ki je iz bratske skupnosti odnesla le novo ime in nove table ob cesti. Vse ostalo, glave, refleksi, strah pred lastno preteklostjo, je ostalo natanko tam, kjer je bilo. Finski predsednik Paasikivi je nekoč dejal, da je začetek vsake modrosti priznanje dejstev. Rovaniemi so Finci znova zgradili iz pepela in ob tem povedali vso resnico o ognju, tudi tisto neprijetno, ter postali resen, svoboden narod. Mi imamo zdaj prazne pisarne na Metelkovi in eno samo nalogo: zgodbo napisati do konca. Naredimo to. Sicer ostanemo zadnja še živa republika Jugoslavije. #Zgodovina #Svoboda #Kultura

Članek obravnava odgovornost celotne skupnosti za skrb otrok in mladih v Sloveniji, pri čemer poudarja, da se njihove varnostne in socialne razmere slabšajo, kar zahteva celovit pristop k zaščiti njihovih pravic v digitalni dobi in krepitev sodelovanja med različnimi sektorji za dosego trajnostnega razvoja. #Otroci #Varnost #Skupnost

Včeraj sem bil del srečanja na taboru Slovencev po svetu. Skupaj smo obhajali sveto mašo, ki so jo pripravili argentinsko‑slovenski maturantje. Imel sem čast nagovoriti naše rojake v izseljenstvu – ljudi, ki s svojo zvestobo, pogumom in ljubeznijo vsak dan znova dokazujejo, da domovina ni omejena z njenimi mejami. Domovina živi v srcu, v jeziku in v neomajni pripadnosti, ki presega razdalje. Slovenija ni le kraj na zemljevidu – je vez, ki nas povezuje, kjerkoli smo. 🇸🇮 #Slovenija #Izseljenstvo #Skupnost

Članek opisuje Marijano Kolenko, dolgoletno ravnateljico osnovne šole Lava v Celju, katere filozofija izobraževanja se osredotoča na skupnost, kulturo in vrijednote, ter njen vpliv na šolo, ki je postala prostor ustvarjalnosti in socialnega angažmaja. #MarijanaKolenko #Izobraževanje #Kultura

Danes smo v Gdansku 🇵🇱 na Konferenci o obnovi 🇺🇦 Tukaj je 🇸🇮 spet v prvi vrsti držav podpornic 🇺🇦 In v Gdansku smo danes, ko 🇸🇮 praznuje 35 let državnosti, ker je prihodnost 🇺🇦 tudi prihodnost 🇪🇺 varnosti. In 🇸🇮 kot rečeno ostaja trdna podpornica 🇺🇦 Vlada @vladaRS bo to podporo skladno z zmožnostmi še okrepila. Na eni strani s humanitarno pomočjo in pomocjo pri obnovi tudi s sofinanciranjem gradnje treh civilnih zaklonišč v Harkivski regiji, ki bodo zagotavljala varnost otrokom, učiteljem in lokalnim skupnostim. Na drugi strani pa želimo biti dejaven partner pri obnovi 🇺🇦 Spodbujali bomo 🇸🇮 podjetja, da se vključijo v projekte obnove, saj v tem vidimo priložnost za dolgoročno gospodarsko sodelovanje med 🇸🇮 in 🇺🇦 Pri tem jih bo vlada podpirala. In 🇸🇮 močno podpira evropsko pot 🇺🇦 Prepričani smo namreč, da bo članstvo 🇺🇦 v EU prispevalo k močnejši in varnejši Evropi. V pogovorih z vsemi sogovorniki sem poudaril, da želi biti 🇸🇮 dolgoročen in verodostojen partner 🇺🇦 pri njeni obnovi, razvoju in evropski prihodnosti. 🇸🇮 🇺🇦 🇪🇺 @MZEZ_RS #Obnova #Podpora #EvropskaUnija