Search

Žan Mahnič thanked everyone who voted four times in favor at the Sunday referendums. He assessed that the result, despite greater engagement from the left, exceeded the expectations of the right. According to him, the campaign was supported by leftist parties, several dozen NGOs, influencers, unions, RTV Slovenia, and activists, who he claimed received funding from the state budget through calls for proposals, while only right-wing parties participated on the other side. Mahnič noted that the left expected a victory of 70 to 30, but that did not happen. He added that the two referendums won by the left were decided by a few hundred votes. He interpreted the result as confirmation that the direction of the government led by Janez Janša is supported by 50 percent of voters, even though surveys estimated support at around 40 percent, and in some areas considerably more than 50 percent. He assessed the political balance in Slovenia as 50:50 and predicted that in ten years, due to the voting habits of older and younger voters, it could turn in favor of the right. For the upcoming referendum on the intervention law for the development of Slovenia, he called for a joint campaign of advocates for lower taxes and less bureaucracy. He believed that right-wing parties alone would not be able to secure a victory and that artisans, entrepreneurs, retirees, students, healthcare workers, and others affected by the law should be involved. He attributed a stronger mobilization to the opposing side than that seen in the Sunday referendums and assessed that their concerns were not about Slovenia and the citizens' wallets, but rather their own benefits. Mahnič also warned of the possibility that there might be too few representatives of the advocates in the face-offs organized by RTV Slovenia compared to politicians, NGOs, unionists, and influencers on the opposing side. He urged those affected to actively engage in the campaign and asked what they were willing to do for collective success. #Slovenija #politika #referendum (translated)

Starejši ko sem in bolj ko si gradim življenje, ki ga imam rad, bolj se mi potovanja zdijo nateg. Le malo stvari je vrednih desetih ur letenja, zasliševanja na meji, porušenega spanca in časa, ki ga preživim daleč od svojih bližnjih. Vse bolj cenim tudi vsakdanji ritem, ki ga s potovanjem prekinem. Ko si mlad in te na kraj veže malo stvari, zlahka odideš. Kam in za koliko časa, je skoraj vseeno. Za seboj puščaš manj. Danes je drugače. Zgradil sem si dom in življenje, ki sta mi lepša in bolj posebna od vsega, kar bi šel iskat drugam. Doma me čaka prizor, ki ga ne bom nikoli naveličan gledati: obrazi, zaradi katerih se želim vrniti, tišina, v kateri se počutim varnega, in občutek, da mi ni treba biti nikjer drugje. Morda je svet velik in poln čudes, toda zame je najlepši kraj še vedno tam, kjer me nekdo čaka. #potovanja #dom #življenje

Arhimed je bil na svoji tablici, ko ga je ubil rimski vojak. Zveni naravno? Ne ravno. In vendar lahko prav tam končamo, če preteklost dovolj »posodobimo«. Skoraj vsaka kultura pozna posodobljene izdaje starejših avtorjev, skupaj z razpravami o pravopisu, besedišču, uredniških opombah in prilagajanju sodobnemu bralcu. Neki starinar mi je nekoč rekel, da »patina časa daje vrednost« in lahko pomeni razliko med izvirnikom in poceni kopijo. Odprem »Nedeljske eseje« Constantina Noice, pridem do založnikovega predgovora v izdaji Humanitas iz leta 1992 in izvem, da je bil »pravopis posodobljen«. Branje Noice bi lahko bilo sprehod skozi trideseta in štirideseta leta 20. stoletja. Namesto tega se sprehajamo z modernimi očali, udobno nameščeni v Uberju, brez skrbi, da bi se izgubili — torej da ne bi razumeli besed tistega časa, ki bi jih lahko preprosto »prevedli« v opombah pod črto. Kaj pa, če bi vzeli tudi časopise iz tistega obdobja in jih »posodobili«? Morda bi lahko naredili še rebranding takratnih oglasov, da našim nevronom ne bi bilo treba preveč delati, kot da bi bili v escape roomu. Zakaj bi se ustavili tukaj? Posodobili bi lahko tudi učbenike zgodovine in zapisali, da je Arhimeda iz Sirakuz ubil rimski vojak, medtem ko je na svoji tablici reševal matematiko. Osnovna ideja ostane ista, kajne? Izgine samo obdobje. In še nekaj: zakaj matematiki ne »posodobijo« Pitagore? Lahko spremenijo zapis. Dokaz lahko razložijo drugače. Risbo lahko celo izdelajo na spletu z animacijo, ki nastaja pred očmi učencev. Toda Pitagorov izrek ostane Pitagorov izrek. Ko torej beremo starejšega avtorja, zakaj ne bi ohranili tudi jezika njegovega časa — sodobne razlage pa dali v opombe? In še zadnje vprašanje za Humanitas in za tiste, ki delajo na univerzitetnih literarnih in filoloških oddelkih: če vas bodo današnji šolarji čez nekaj desetletij »posodobili« z # in emojiji, vam bo to všeč? #Humanitas #ConstantinNoica #Noica #NedeljskiEseji #Arhimed #Pitagora #Hashtag #Emoji #MrStorywise #PosodobljenPravopis #ZgodovinaJezika #20260920_1926 #Slovenščina #Slovenian #Literatura #Zgodovina #ExYugoslavia #ExIugoslavia

Skoraj vsaka kultura pozna posodobljene izdaje starejših avtorjev, skupaj z razpravami o pravopisu, besedišču, uredniških opombah in prilagajanju sodobnemu bralcu. Neki starinar mi je nekoč rekel, da »patina časa daje vrednost« in lahko pomeni razliko med izvirnikom in poceni kopijo. Odprem »Nedeljske eseje« Constantina Noice, pridem do založnikovega predgovora v izdaji Humanitas iz leta 1992 in izvem, da je bil »pravopis posodobljen«. Branje Noice bi lahko bilo sprehod skozi trideseta in štirideseta leta 20. stoletja. Namesto tega se sprehajamo z modernimi očali, udobno nameščeni v Uberju, brez skrbi, da bi se izgubili — torej da ne bi razumeli besed tistega časa, ki bi jih lahko preprosto »prevedli« v opombah pod črto. Kaj pa, če bi vzeli tudi časopise iz tistega obdobja in jih »posodobili«? Morda bi lahko naredili še rebranding takratnih oglasov, da našim nevronom ne bi bilo treba preveč delati, kot da bi bili v escape roomu. Zakaj bi se ustavili tukaj? Posodobili bi lahko tudi učbenike zgodovine in zapisali, da je Arhimeda iz Sirakuz ubil rimski vojak, medtem ko je na svoji tablici reševal matematiko. Osnovna ideja ostane ista, kajne? Izgine samo obdobje. In še nekaj: zakaj matematiki ne »posodobijo« Pitagore? Lahko spremenijo zapis. Dokaz lahko razložijo drugače. Risbo lahko celo izdelajo na spletu z animacijo, ki nastaja pred očmi učencev. Toda Pitagorov izrek ostane Pitagorov izrek. Ko torej beremo starejšega avtorja, zakaj ne bi ohranili tudi jezika njegovega časa — sodobne razlage pa dali v opombe? In še zadnje vprašanje za Humanitas in za tiste, ki delajo na univerzitetnih literarnih in filoloških oddelkih: če vas bodo današnji šolarji čez nekaj desetletij »posodobili« z # in emojiji, vam bo to všeč? #Humanitas #ConstantinNoica #Noica #NedeljskiEseji #Arhimed #Pitagora #Hashtag #Emoji #MrStorywise #PosodobljenPravopis #ZgodovinaJezika #20260920_1926 #Slovenščina #Literatura #Zgodovina #ExYugoslavia #ExIugoslavia

Staranje je naraven del življenja. Kako bomo kot družba nanj odgovorili, je vprašanje naše odgovornosti. Le družba, ki danes zagotavlja dostojno starost svojim starejšim, ustvarja varnejšo prihodnost tudi za svoje otroke in vnuke. 🔗: https://t.co/RtTlwm2XCJ https://t.co/6gYIvppw7O #starost #družba #odgovornost #Thetweetdoesnotmentionanyspecificcountries.Therefore #therearenocountrycodestoreturn.

#ZdenkaJan je leta 2023 prevzela vodenje Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), tri leta bila tiho in podpirala norost ex PV Goloba. Danes pa naenkrat ugotovi stisko starejših; »Prazna denarnica in nedostopnost zdravstva!« https://t.co/iSQWHAjCHB #ZdenkaJan #ZDUS #starejši

Danes je bil naš župnik precej šegav. Pri oznanilih je temo o krstih zaključil z: "Ljubite se, rojevajte, jaz bom pa krščeval!" 😂 Povabilo k ofru (gradimo nov duhovniški dom) pa takole: Kaj pa vem kaj se zgodi, ta teden je spet enega duhovnika infarkt, pa je deset let starejši od mene. Torej, če se mi kaj zgodi in bi se kaj govorilo, vam povem kar sam: nezakonskih otrok nimam, pufov in kreditov tudi ne, na banki bo pa še kaj ostalo, ko boste danes tako veliko darovali!" 😂 Mi seveda razumemo in se njegovemu hecanju nasmejimo, del Xa (predvsem tisti del, ki ne hodi k sv. mašam in ne daruje), se bo pa verjetno zgražal. Ps: danes smo imeli semanji dan, ko "župnija" vsem časti kosilo... Domači možakarji pečejo na žaru, gospodinje pripravijo zelenjavo, spečejo kruh, slaščice, en gospod je letos pripravil pražen krompir, mladi delijo... In jemo in klepetamo in se navdušujemo nad otroškimi vozički, katerih je letos res precej 🙏. #župnija #krst #smešno

➡️ Mi pišejo: Obrazi Velenja - Pozdravljeni, že nekaj časa razmišljam, da bi bilo pametno, da se oko medijev obrne tudi v Velenje. Velika večina, ki nas tukaj živi (vsaj teh, ki smo Slovenci), smo vedno bolj razočarani in razmišljamo o tem, da bi se preselili. Tudi najini otroci, kljub temu, da imajo tukaj veliko prijateljev, komaj čakajo, da gredo iz Velenja. Že samo dejstvo, da se je naredil cel halo, ker je g. Pačnik odrezal glavo kipu Tita, pove vse. To, da pa so takoj lahko sprovedli vse organe, da so lahko postavili glavo nazaj, pa razkrije celoten obraz Velenja. Ko pade drevo na oz. zraven vrtca, pa traja tudi po več tednov ali mesecev, da se odstrani. Ni bilo težko najti denar za Tita, ko je zgorel kozolec na Škalskem jezeru, ki je simbol slovenskega naroda, pa se ne splača in ne vidijo smisla, da bi se postavil nov. Čeprav bi bila to prva stvar poleg jezera, ki bi jo videli vsi (domačini in drugi), ko bi se pripeljali v Velenje skozi nov tunel. Ceste po središču Velenja so slabše, ko v rimskih časih. Luknja pri luknji, tako da te je včasih strah, da boš presekal gumo ali pustil podvozje. Pa to ne govorimo o tem, da se voziš hitro. Dovolj je, da se voziš po omejitvi, pa se lahko zgodi, da bi pustil podvozje kar na cesti. Seveda ne moremo mimo super ideje, da so zožali cesto Talcev (cesta, ki pelje mimo Lidla proti Tušu in naprej proti Jagru, Merkurju in naši novi obrtni coni). Tako da je tam prepovedan promet za tovorna vozila. In so speljali tovorni promet skozi center, po dveh možnih cestah, ki obe peljeta mimo šol, vrtcev, glasbene šole, mimo centra za šolo,vzgojo in izobraževanje (šola za otroke s posebnimi potrebami) ter mimo doma starostnikov. Bravo! :( Tudi naš Center je nova cvetka naših veleumnežev. Prenavljali so ga več kot eno leto. Sedaj je delno odprt, vendar je katastrofa od katastrofe. Po tleh so plošče, ki niso ravne, dreves in zelenja je ravno toliko, da lahko rečeš, da je. Drugače pa belina, da rabiš sončna očala. Dostop do trgovin in lokal je za invalide in vse, ki težje hodijo, zelo nehvaležen. Po celi liniji imaš možnost dovoza z vozički, za otroške in invalidske vozičke za pa samo na 2 koncih. Stopnica, ki se zlije s celotno podlago, je tako neopazna, da so ljudje že padli. Včeraj je naš župan šel pogledat, potem ko se je že nekaj ljudi poškodovalo in padlo, kako to rešit. Kje so bili strokovnjaki prej? Kdo je lahko to potrdil? Prav tako pa je ploščad centra višja od vhodov v trgovine oz je nagnejna proti levemu delu trgovin in ob nalivih bodo imeli vso vodo v lokalih. Peš pot od Gorenja proti Hoferju in jezeru ter nazaj proti Merkurju je zvečer zelo neosvetljena in divjanje skuterašev in tistih na električnih skirojih nič ne pripomore k temu, da bi bilo kaj bolje. Govorijo o turizmu, da se turizem razvija ... Kje? Razen Velenjskega jezera in Kampa Velenja se ni nič naredilo. Imamo 1 hotel, za drugega sploh ne vem, če obratuje. Restavracija jezero, ki ima super lokacijo, veliko parkirnih prostorov, je bila nekaj časa odprta le 3 dni na teden, sedaj pa je že vsaj 1 mesec zaprta. Sredi glavne sezone. Tudi če spada po Rudnik, kje je ves denar, ki ga dobijo za prestrukturiranje? Da se o novi obrtni coni sploh ne bi pogovarjali. Torej, VonPharma zgradi stavbo in dobi subvencijo preko Spirita. In potem ugotovijo, da nekaj ni ok in morajo vrniti subvencijo. Sedaj se ta stavba prodaja za dobrih 8.000.000 €, lastnik podjetja toži državo za 12,600.000 € zaradi stroškov in neizplačila subvencije. In uganite kaj? Sedaj gradi novo stavbo pod drugim imenom in spet bo dobil subvencijjo. Iz zanesljivih virov pa vem, da je kar nekaj podjetnikov, ki so tam gradili ali želeli graditi in zaprosili za subvencijo (za manjše zneske), bili zavrnjeni. Potem pa je tukaj naša mladina - imava 4 otroke, najstarejši je star 18 let, in v tem času se ni prenovila nobena šola ali telovadnica. Da ne bom preveč nesramna in rekla, da se ni nič naredilo. So prepleskali kje kakšno šolo znotraj, preuredili del notranjosti, ker je bilo potrebno urediti v šoli igralnico za najstarejše vrtičkarje (ker je zmanjkalo prostora v vrtcu) in zgradili del, kjer so prvošolčki. Aj, pa na naši šoli so malo razširili jedilnico. In obnovili so WC-je in zdaj so brez glavnih vrat na straniščih. :( Isto velja isto za vrtce. Dodali so nekaj kontejnerjev, kot zasilno rešitev, ki je postala trajna rešitev. O tem, kako vroče je tam not poleti, raje ne bi. Največji šok pa sem doživela, ko sem čakala na govorilne ure in bila priča, da je delodajalec prišel na govorilne ure za otroka svojega zaposlenega, ker nihče ni znal govoriti vsaj osnovne slovenščine. In potem delajo otroci težave v razredu, ker jim ni zanimivo in jim je brezveze in ker vedo, da na koncu bojo napredovali v višji razred, ker se tudi pri nas pojavlja ustrahovanje zaposlenih na šolah :( In smo pri novem problemu: Viole Velenje - ena od skupin, ki ustrahuje otroke, mladino in tudi starejše. Uničujejo stvari, kradejo, delajo nemir po naseljih, vendar jim nihče ne upa nič. To je samo nekaj stvari, ki se v Velenju dogajajo oz. ne dogajajo. Zgodbe, ki mi jih ljudje povejo, bolijo, ko vidiš, da se domači prebivalci, starejši, mladi ... ne počuti varno in gredo s strahom v šolo, na avtobusno ... ker smo postali manjšina v svojem kraju. Ne vem, ali bo to komu zanimivo, bo kdo morda šel kaj preiskovati ali bo šlo mimo. Morda pa pade na plodna tla in bo našemu županu malo pristriglo peruti :( Lep pozdrav, U. R. (ime in priimek pošiljateljice znano avtorju tvita) #Velenje #Slovenija #turizem

Članek obravnava potrebo po pravici do ohlajenega stanovanja v kontekstu podnebnih sprememb, ki so povzročile visoke temperature in s tem povečano ogroženost ranljivih skupin, predvsem starejših in kroničnih bolnikov, ki nimajo možnosti ohladitve. #PodnebneSpremembe #Ohlajenje #Klimatske naprave

Raziskava Allianza, ki je vključila 10.000 ljudi iz desetih držav, razkriva, da sta zdravje in finančna ostrogo največji skrbi, ki ljudem kratita spanec, pri čemer mlajše generacije najbolj obremenjujejo življenjski stroški, medtem ko starejši skrbijo predvsem za svoje zdravje. #Zdravje #FinančneSkrbi #ŽivljenjskiStroški

Med poletnimi počitnicami se povečuje število goljufij, saj prevaranti v obleki serviserjev obiskujejo ranljivejše starejše osebe, da bi jim naložili visoke račune za neopravljene storitve, kar opozarja na nujnost obveščanja in zaščite takšnih skupin. #goljufija #starejši #varnost

Nogometni klub Como 1907 je v svoji akademiji uvedel omejitve za igro z glavco, da bi izboljšal zaščito zdravja mladih igralcev, kar vključuje prepoved udarcev z glavo za otroke, mlajše od deset let, in postopno uvajanje te tehnike pri starejših, s podporo nekdanjega francoskega reprezentanta Raphaëla Varanea. #Nogomet #Varane #Zdravje

V zdravstvu v Sloveniji se postopoma prehaja na elektronsko komunikacijo prek portala zVem, kar pa ne izključuje obveznosti zagotavljanja drugih načinov naročanja, kot so osebno, telefonsko ali po pošti, saj mnogi pacienti, zlasti starejši, imajo težave z novim sistemom. #zdravstvo #komunikacija #zVem

Najnovejše raziskave so pokazale, da umetna inteligenca vpliva na starejše delavce, saj nekateri hitreje zapuščajo delovna mesta v poklicih, kjer je AI najpogosteje uporabljen, medtem ko drugi ostajajo aktivni dlje, saj AI lahko izboljša njihovo produktivnost in olajša rutinska opravila. #umetnainteligenca #starejsizaposleni #upokojitev

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je napovedal, da bodo vojaki, starejši od 30 let, med letnimi zdravstvenimi pregledi obvezno opravljali teste za raven testosterona, pri čemer bodo tisti z nizko ravnjo deležni prostovoljne hormonske terapije, ciljuje pa se na zagotavljanje optimalne zmogljivosti vojaškega osebja. #testosteron #vojaškoosebje #zdravje

Višje nočne temperature, ki so posledica podnebnih sprememb, povzročajo letno povprečno izgubo 56 ur spanca, pri čemer so še posebej ranljive skupine odrasli, starejši od 65 let, ženske, majhni otroci, nosečnice in ljudje z nižjimi dohodki. #PodnebneSpremembe #IzgubaSpanca #KlimatskeRazmere