Search

Zdaj bi moral po logiki stvari svojo pisarno tudi že počasi pospravljati Damir Črnčec, politično nastavljeni svetovalec uprave SDH, ki ga sicer - kot večino teh - čaka "staro delovno mesto" znotraj sistema @Slovenskavojska oz. @MO_RS. Je pa vmes že postal tudi stari-novi kolumnist Odlazkovega @RevijaReporter. #politika #Slovenija #svetovalec

Ko Inštitut 8. marec zamolči dejstva in pri ZIURS pogosto ne razpravlja o tem, kaj zakon dejansko določa. 1. Pravljica o davčni reformi samo za najbogatejše ne zdrži prvega branja zakona Trditev: zakon naj bi zniževal davke samo tistim s plačo 7.500 EUR in več. Dejstvo: ta številka se nanaša na razvojno kapico pri socialnih prispevkih, ne pa na celoten paket sprememb. Predstaviti jo kot dokaz, da je ves zakon pisan izključno za najvišje plače, je preprosto zavajajoče. Zakon med drugim znižuje DDV na določena osnovna živila, omogoča začasno nižji DDV na energente, spreminja sistem normirancev, uvaja ugodnejšo prispevno osnovo za nekatere samozaposlene z nizkimi prihodki, odpravlja prispevek za dolgotrajno oskrbo za določene skupine in omogoča polno pokojnino ob nadaljnji delovni aktivnosti. Zaključek: čeprav razvojna kapica neposredno pomaga višjim plačam, zakon vsebuje tudi ukrepe, ki se nanašajo na širši krog ljudi. Teh ukrepov ni mogoče kar izbrisati iz slike, ker motijo politično sporočilo. 2. Zdravniki ne dobijo bianco menice za delo pri zasebnikih Trditev: zakon naj bi zdravnikom ponovno odprl vrata k zasebnikom. Dejstvo: dodatno delo ni prosta izbira zdravnika, ampak je vezano na predhodno pisno soglasje direktorja, časovno omejitev in pogoje delovanja javnega zavoda. Zdravstveni delavec mora dobiti predhodno pisno soglasje direktorja javnega zavoda, soglasje velja največ 12 mesecev, dodatno delo pa je praviloma omejeno na osem ur tedensko. Soglasje je dovoljeno le, če dodatno delo ne povzroči škode ali motenj javnemu zavodu in če zavod sam nima potrebe po tem dodatnem delu. Zaključek: strašiti z množičnim begom zdravnikov k zasebnikom ob takšnih omejitvah pomeni spregledati bistvo določbe: dodatno delo je nadzorovano, pogojeno in odvisno od javnega zavoda. Poleg tega zagotavlja boljši dostop do zdravnikov. 3. Tudi pri koncesionarjih se priročno pozablja na Ustavno sodišče Trditev: zakon naj bi omogočil izplačevanje dobičkov iz javnega denarja. Dejstvo: ZIURS res posega v režim presežkov pri koncesionarjih, toda razprava, ki zamolči ustavnosodno ozadje, je namerno nepopolna. Ustavno sodišče je v zadevah U-I-194/17 in U-I-59/18 presojalo omejevanje razpolaganja s presežki pri koncesijski zdravstveni oziroma lekarniški dejavnosti ter pri zdravstveni dejavnosti opozorilo na nesorazmeren poseg v svobodno gospodarsko pobudo. Zaključek: kdor govori samo o »privatizaciji«, zamolči ključni del zgodbe: država pri koncesionarjih ne ureja praznega prostora, ampak področje, kjer so omejitve že padle pod ustavnosodno presojo. 4. »Loredanov eksperiment« je politična etiketa, ne pravna analiza Trditev: zakon naj bi ponovil Loredanov eksperiment, prelil desetine milijonov zasebnikom in ljudi potisnil k plačevanju storitev s kreditno kartico. Dejstvo: to ni citat zakona, ampak politična manipulacija, ki iz možnosti sodelovanja različnih izvajalcev naredi vnaprej določen katastrofični scenarij. Možnost sodelovanja različnih izvajalcev pri zdravstvenih storitvah sama po sebi ne pomeni ponovitve določenega preteklega ukrepa, izplačila »desetin milijonov« ali daljših čakalnih vrst. Zaključek: če želiš kritizirati zakon, kritiziraj njegove člene. Če pa govoriš o kreditnih karticah, desetinah milijonov in kolapsu sistema, moraš priznati, da govoriš o politični napovedi, ne o besedilu ZIURS. 5. Pri Airbnb ne gre za konec regulacije, ampak za priročno pretiravanje Trditev: zakon naj bi ustavil omejitve in regulacijo Airbnb. Dejstvo: ZIURS ne briše regulacije, ampak začasno odlaga uporabo nekaterih novih pravil. Razlika med odlogom in odpravo ni malenkost, temveč bistvo. Zaključek: govoriti o razgradnji regulacije, ko zakon določa predvsem časovni odlog, je retorično učinkovito, pravno pa precej površno in ponovno zavajajoče. 6. Pri najemninah kritika izpusti ravno tisto izjemo, ki ji ne ustreza Trditev: zakon naj bi koristil zgolj tistim, ki služijo z oddajanjem nepremičnin. Dejstvo: poleg znižanja splošne stopnje zakon uvaja tudi 5-odstotno stopnjo za oddajanje mladim do 30 let ali družinam z otrokom, ki tam dejansko prebivajo! Zaključek: če izpustiš olajšavo za mlade in družine, lahko res ustvariš vtis darila rentnikom. A tak vtis nastane šele, ko iz argumenta odstraniš neprijetno pomemben podatek. 7. Proračunska luknja še ni avtomatično rezanje države Trditev: zakon naj bi povzročil skoraj milijardno luknjo in zato manj pokojnin, zdravstva, šolstva ter socialne države. Dejstvo: proračunski učinek zakona ni isto kot neposredna odločitev o rezanju posameznih javnih storitev. Proračunski učinek je odvisen tudi od gospodarske rasti, zaposlenosti, višjih davčnih osnov, potrošnje, racionalizacije izdatkov in prihodnje fiskalne politike. Zaključek: trditev »manj prihodkov pomeni manj zdravstva, pokojnin in šolstva« je politični slogan, ne pravna posledica ZIURS. Lahko je predmet razprave, ni pa pošteno predstavljena kot dejstvo iz zakona. #zakon #politika #gospodarstvo

Stevanovič je pozval Goloba, naj odstopi, Taubi pa kot vedno, da gre za politično farso. Robi, prav nobena farsa ni, če te vzame v roke Specializirano državno tožilstvo. Po tvojem kislem nasmehu bi celo rekel, da si se pričel zavedati resnosti obtožbe. Dob te čaka. Tako to je. https://t.co/lC92NnIWLX #politika #obtožbe #Slovenija

Temu je potrebo narediti konec in pika. Otroci niso partijski podmladek in osnovna šola ni oder za politično pranje možganov. Indoktrinacija najmlajših že v osnovni šoli. Težava pa je ustava in slovenska zastava kot darilo prvošolcem. https://t.co/xLLQzBtoKm #izobraževanje #otroci #politika

... a pol so polne jame trupel ekspedicija, ki je šla narobe??? A ni načina, da se take izjave kaznuje? Poslanka Svobode Tereza Novak je prisilno delo na Golem otoku označila za "družbeno koristno delo" (video) https://t.co/q30iNfUynq via @Portal24si #politično #gospodarska_prava #družbena_lekcija

‼️ Primer Tine Seršen, trenutna situacija: - Seršenova včeraj zavrnila “sporazumni” podpis sklepa o premestitvi na manj pomembno delovno mesto znotraj @mzie_rs, češ, gre za politično maščevanje - Danes, ko naj bi ji vendarle vročili sklep o premestitvi, se ni pojavila na delovnem mestu in razglasila bolniški stalež … #politika #Slovenija #zaposlitev

Je to ista Ustava, ki je bila še nekaj dni nazaj problem, ker jo želi minister @BorutRoncevic podariti učencem in dijakom? Takrat »ideologija«, danes pa svete »ustavne vrednote«. Ustava očitno velja predvsem takrat, ko politično pride prav. https://t.co/NJTDo34GM5 #Ustava #Politika #Slovenija

Tale je pa krepka- tovariš Trampuš, mene so vaše starešine vrgle na cesto, še prej je delikvent Golob označil nekatere novinarje za Janšiste, triumfalno z mastnimi lasmi na TV Slovenija predstavil manifesto-počistimo z vsemi drugače mislečimi. Želim vam obilo daril od Dedka mraza-to, da ne obstaja pa vam drugič razližim. #Slovenija #politično #novinarstvo

V poslanski skupini https://t.co/5YFYNv6JWk bomo podprli razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega RTV-prispevka, saj verjamemo, da morajo imeti ljudje pravico odločati o obveznosti, ki jih neposredno zadeva. Referendum ni usmerjen proti RTV Slovenija in ne pomeni njenega ukinjanja, temveč odpira vprašanje, ali je sedanji način financiranja javnega servisa še pravičen in primeren. Ustava zagotavlja svobodo izražanja, pluralnost, uredniško neodvisnost in delovanje javnega medijskega servisa, ne določa pa, da mora biti ta financiran prav z obveznim prispevkom. Zato moramo poiskati sodobnejši, preglednejši in racionalnejši sistem, ki bo zagotavljal nemoteno izvajanje javne službe ter jo hkrati zaščitil pred političnimi pritiski. Sedanji model ne upošteva, ali posameznik programe RTV Slovenija sploh spremlja in ali jim zaupa. Javni medij, ki ga financiramo vsi, pa mora biti odgovoren do vseh državljanov, delovati profesionalno, politično nepristransko in gospodarno upravljati javna sredstva. Predlog sprememb zakona je v dobrem tednu dni z overjenimi podpisi podprlo več kot 15.000 državljanov, kar je jasno demokratično sporočilo. Zato želimo, da se o tem vprašanju lahko izrečejo vsi volivci. Ne glasujemo proti javni radioteleviziji, temveč za pravičnejši in odgovornejši sistem. Ne proti svobodi izražanja, temveč za pluralen, profesionalen in zaupanja vreden javni servis. Naj ljudje odločijo, državni zbor pa naj njihovo voljo spoštuje. #Referendum #JavnaMedijskaServis #SvobodaIzražanja

Bodo levičarji na visokih obratih? So že. Glavni medijski operativec prejšnje vlade je že v akciji. Nič zato. Preprosto ni prav, da davkoplačevalci financiramo popoldanske konjičke politično angažiranih upokojenih profesorjev. Naj to počnejo v okviru civilne družbe in iz lastnega žepa. Resne raziskovalne institucije pa se bodo še naprej ukvarjale s tematikami trajnostnega razvoja. https://t.co/bSLeXJ8LCW #Politika #TrajnostniRazvoj #Družba

Z nekdanjim "vidnim članom" je nekaj hudo narobe, da se na meji osemdesetih pusti takole manipulirati. A nek razlog že mora biti - take človečke, ki imajo grdo politično zgodovino in usrano sedanjost, je lahko manipulirati, tudi izsiljevati, ker Brejc itak ne ve točno kdo je, od kod je in kam gre, čeprav je pri osemdesetih jasno, kam gre. Ne na Havaje. V zvezi z @JJansaSDS in @strankaSDS pa igra umazano igro - brez njih ga ne bi bilo in brez njih bi šele par let nazaj prišel iz Doba na Dolenjskem, ne onega, kjer je doma. Grdo je zlorabil zaupanje za svoje materialne koristi, mogoče igra novo igro na drugi strani tudi za materialne koristi. Normalen človek pa bi v teh dneh zbiral podpise pod peticijo, ki zahteva odstop Pirc Musarce in ne Stevanovića. @vladaRS @Drzavnizbor @resni_ca Brejc: Stevanović bo iz državnega zbora naredil balkansko krčmo https://t.co/fU9ym8fRb9 #politika #manipulacija #zaupanje

‼️ Zelo dobro sestavljeno. @ZNPSLO @LukaSvetina - Izjava Združenja novinarjev in publicistov ob napovedanih spremembah medijske zakonodaje: Iz okvirnega načrta normativne dejavnosti za leto 2026, ki ga je vlada sprejela na dopisni seji 23. julija, je razvidno, da namerava vlada do konca leta pripraviti, državni zbor pa sprejeti noveli Zakona o medijih in Zakona o RTV Slovenija. Z novelo Zakona o medijih namerava vlada prenoviti sistem finančnih podpor medijem z namenom zagotavljanja pogojev za svobodo izražanja oziroma pravico državljanov do javnega obveščanja in obveščenosti, z novelo Zakona o RTV Slovenija pa prenoviti določbe o vodenju, upravljanju in nadzoru RTV Slovenija ter njeni javni službi z namenom oblikovanja sodobnega, profesionalnega in neodvisnega javnega servisa. V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) obe nameri podpiramo, ob tem pa podajamo svoj pogled na to, katere določbe obeh zakonov bi bilo treba spremeniti oziroma izboljšati. Z novelo Zakona o medijih bi bilo treba bolje urediti določbe, ki urejajo ugotavljanje nedovoljene lastniške koncentracije v medijih. Novela, ki jo je sprejela prejšnja vlada Roberta Goloba, je presojo medijske koncentracije z ministrstva za kulturo prenesla na Agencijo za varstvo konkurence (AVK), ji pa ob tem za izvajanje novega pooblastila, kot opozarja tudi sama agencija, ni zagotovila nobenih sredstev. Tako agencija trenutno omenjenih presoj ne more izvajati, s čimer je zakon v tem delu mrtva črka na papirju. Poleg sredstev AVK za omenjene presoje niti nima primernega strokovnega kadra. Zato je treba AVK za izvajanje novega pooblastila nujno zagotoviti primerna sredstva. Nujna je tudi ustanovitev novega oddelka v AVK, ki bo izključno pristojen za izvajanje nalog iz novega zakona o medijih. Po oceni AVK bo treba letno za učinkovito izvajanje omenjenih nalog zagotoviti vsaj 500.000 evrov, na kar je agencija opozarjala že prejšnjo ministrico za kulturo Asto Vrečko, vendar je bila pri tem neuspešna, kljub temu da se Vrečkova pogosto javno hvali z omenjenim zakonom. Skratka, zagotoviti je treba, da bo AVK pri presoji medijskih koncentracij operativna in tudi oz. predvsem učinkovita. AVK je treba po presoji ZNP podeliti tudi večja pooblastila pri preverjanju dejanskih lastnikov podjetij. Ta morajo organu omogočati, da poleg formalnega lastništva preverja tudi skrito oziroma dejansko lastništvo. Organ mora imeti možnost preverjati finančne tokove in druge povezave med osebami, za katere sumi, da so dejanski lastniki medija, ter slamnatimi lastniki. S slednjimi se namreč pogosto zaobide zakonodajo, namenjeno preprečevanju medijske koncentracije, v ozadju pa se mediji kopičijo v rokah zgolj enega lastnika, s čimer se ustvarja nedovoljena koncentracija medijev. Med drugim je dobro poznan primer medijev Martina Odlazka, kjer se v velikem delu dejanski lastnik skriva za slamnatimi lastniki. S tem se zaobide zakonodajo, namenjeno preprečevanju medijske koncentracije, v ozadju pa se mediji kopičijo v rokah enega človeka. Temu smo priča tako na področju radiev kot rumenega in drugega tiska. Kako poteka omenjeni modus operandi, najbolje opisuje prispevek portala Pod črto, dostopen na njihovi spletni strani. Novela Zakona o medijih mora bolje urediti tudi finančne podpore medijem, ki predstavljajo alternativo obstoječim prevladujočim starim medijem, ki v zadnjih 35 letih praviloma orkestrirano podpirajo zgolj eno, levo politično opcijo. Treba je omiliti trenutne stroge pogoje za sofinanciranje novih in nastajajočih medijev, ki jih je po našem mnenju prejšnja vlada zaostrila predvsem z namenom zaščite položaja starih prevladujočih medijev. Glede na dejstvo, da stari prevladujoči mediji ne kažejo nobene želje po pluralizaciji, je mogoče večjo pluralnost medijev doseči le z novimi, svežimi mediji, ki bodo predstavljali tudi drugačna stališča. Nasprotujemo možnosti, da država financira velike medijske hiše. Te so pri nas praviloma v lasti podjetij z milijonskimi prihodki in dobički, zato ni utemeljenega razloga, da so takšne medijske hiše financirane iz javnih sredstev. Nujno je treba spremeniti določbo, po kateri je novinar dolžan razkriti svoj vir, če mu to odredi sodišče. Menimo, da je varovanje vira temeljna dolžnost novinarja, v katero ne bi smela posegati niti sodna veja oblasti. Sodišče lahko novinarju razkritje vira odredi samo v izjemnih primerih, denimo ob grožnjah terorizma, ogrožanja javne varnosti in drugih posebej utemeljenih primerih. Spremeniti je treba tudi določbe, po katerih o tem, kaj je sovražni govor, po lastni presoji odloča medijski inšpektor. Če pa se ta določba ohrani, je nujno zagotoviti, da lahko medij odločbo inšpektorja izpodbija v hitrem sodnem postopku, ne pa v upravnem postopku na upravnem sodišču, kjer postopki zaradi njegove preobremenjenosti praviloma trajajo več let. Nasprotujemo tudi določbi, da so nadzoru inšpektorata in določbam, ki sankcionirajo sovražni govor, podvrženi tudi tako imenovani vplivneži. Njihovo delovanje namreč ureja že kazenska zakonodaja. V noveli Zakona o RTV Slovenija bi bilo treba spremeniti način sestave sveta zavoda tako, da bo ta bolj pluralen, kot je trenutno. Zagotovitev pluralnosti organov RTV Slovenija je sicer tudi zahteva ustavnega sodišča iz zadnje odločbe, s katero je omenjeno novelo ocenilo kot skladno z ustavo. Trenutna ureditev namreč ne zagotavlja ustrezne pluralnosti sveta zavoda, kar se je pokazalo tudi ob njegovem imenovanju. V svet zavoda so bili namreč na podlagi trenutne ureditve imenovani zgolj in izključno predstavniki levega svetovnonazorskega prepričanja. To so pokazala tudi prva in vsa nadaljnja glasovanja, v katerih svet zavoda odločitve sprejema tako rekoč z enoumno stoodstotno večino. In to kljub temu, da vsaj polovico družbe, sodeč po zadnjih volitvah, predstavljajo ljudje, ki so desnosredinskega oziroma sredinskega svetovnonazorskega prepričanja. Ti v svetu nimajo niti enega svojega predstavnika. Trenutna nepluralna sestava sveta RTV Slovenija se je prenesla tudi v imenovanja odgovornih urednikov in direktorjev RTV, posledično pa tudi v program. Med drugim je nova uprava takoj po prevzemu funkcij brezkompromisno obračunala z vsemi novinarji, za katere je ocenjevala, da so desnosredinskega prepričanja. Kdor se ni pokoril, je bil odpuščen, tudi nezakonito, kar se je pokazalo tudi v uspešnih tožbah novinarjev, ki so se odločili tožiti RTV Slovenija, med njimi Valentin Areh in drugi. Nepluralnost sveta RTV Slovenija se, kot rečeno, kaže tudi v samem programu. Med gosti, komentatorji in sogovorniki RTV Slovenija prevladujejo ljudje levosredinskega svetovnonazorskega prepričanja, preostalih pa je le za vzorec, kar ustvarja zgolj navidezen občutek pluralnosti. Posamezne oddaje, kot je denimo oddaja Z Marcelom, pa ne premorejo niti tega in tako vsebinsko kot glede na izbor gostov povsem enoumne. Zgovoren je bil tudi primer povolilne oddaje na RTV Slovenija, v kateri so nastopili štirje levo usmerjeni politični komentatorji, ali pa primer oddaje Omizje z naslovom "Mediji znova tarča politike?", predvajane 16. julija 2026. V njej je voditeljica Tanja Starič gostila tri novinarje levosredinskega svetovnonazorskega prepričanja. Nedopustno je tudi, da posamezna odgovorna uredniška mesta zasedajo novinarji, ki za svoje delovno mesto nimajo zadostne izobrazbe. Glede na vse navedeno je treba torej zagotoviti drugačno sestavo sveta RTV Slovenija, tako da bo ta bolj pluralen in da bodo vanj lahko imenovani tudi člani z drugačnim svetovnonazorskim prepričanjem. Trenutni zakon tega, kot se je pokazalo in na kar smo v ZNP vseskozi opozarjali, ne zagotavlja. V ZNP smo sicer mnenja, da je do zdaj največjo pluralnost v svet RTV Slovenija prinesel zakon, ki je bil sprejet leta 2010. To sta pokazala večletna uporaba zakona in delovanje sveta ob menjavah več vlad. Na koncu v ZNP izražamo še pričakovanje, da bomo vključeni v napovedane spremembe medijske zakonodaje. Upravni odbor ZNP, 18. avgusta 2026 #mediji #novinarstvo #zakonodaja

Khm, kakšne travme. Marko Jug seveda ni hodil po lastnih poteh, bil je namreč osebna Golobova izbira, z referenco kajakaškega prijateljstva na Soči, čeprav Golob v resnici nima prijateljev. Kot generalni direktor @ukclj se ni ravno izkazal, kar potrjujejo finančni izkazi in druge znane zgodbe, se je pa - zaradi preživetja na direktorski funkciji - neposredno vključil v predvolilno kampanjo in za Goloba celo medijsko odpiral fiktivno prenovljene oddelke UKC. In zdaj, ker Goloba, na katerega je politično stavil, ni več, se je pač, glede na to, da je bil del Golobove administracije, korektno posloviti. Je to res tako težko razumeti?! #politika #Slovenija #ukclj