Search

Borut Rončević wrote that following the announcement of a comprehensive reform of education, he experienced increasing political and media pressure. He described the story about airline tickets as an attempt to discredit the responsible minister and a political showdown, but added that ministers are obliged to explain the use of public money. According to him, information about the travel habits of previous governments shows that the current outrage is not due to concern for public finances, but rather opposition to the reform. Rončević believed that unions and the educational establishment had too much influence on education policy in the past. He attributed a legitimate role to unions in representing employees, but said their influence should not include veto power over the substantive direction of the reform. He also claimed that the educational establishment had harmed the system in the last three decades by following a progressive ideology. Regarding the left and the Left, he wrote that they sought ideological hegemony primarily through the fields of education and culture. He emphasized that in preparing the reform, teachers, principals, parents, students, researchers, local communities, and the economy are involved, while unions should participate in discussions about salaries, working conditions, and employee rights. In his view, those politically responsible should decide on the direction of changes based on data and professional analyses. As ten starting points for the reform, he listed a greater emphasis on knowledge, high standards, the development of students' potentials, work ethic, patriotic and civic education, ideological neutrality, the authority of teachers, early literacy, digital and other knowledge for the future, and broader responsibility in shaping school policy. Rončević announced the relocation of the ministry to Novo mesto, a reduction in the number of employees, and strict limitations on remote work. He stated that the success of the reorganization should be measured by faster responses, timely resolution of issues, lower costs, clearer distribution of responsibilities, and user satisfaction. He wrote that the reform has the support of a broader public, parents, teachers, and the coalition, according to the data he presented. He expected even more pressure, including media publications, reports to the Commission for Prevention of Corruption, criminal charges, petitions, and interpellations, and announced that he would not abandon or soften the changes because of them. #reformaizobraževanja #javnofinanciranje #politika (translated)

German President Frank-Walter Steinmeier praised the Arraiolos format upon his arrival, which, in his words, offers the opportunity for open discussions about the political situation in individual countries, as well as the challenges facing Europe. #EvropskaUnija #NatašaPircMusar #Arraiolos (translated)

The SDS parliamentary group recorded that MP Alenka Jeraj wanted to point out Robert Golob's statement from 2023 about the "cleaning of Janšists" at RTV Slovenia. According to the group, when she began to explain the meaning of the statement for the discussion about the RTV contribution, a journalist interrupted her and prevented her from continuing. The group asked whether this was still about moderating the debate or already about silencing uncomfortable questions, and expressed concern that public RTV does not allow discussion about statements important for understanding its operations. #RTVSlovenija #RTVPrispevek #Soočenje #RTVSlovenija #Soočenje #Mediji (translated)

Bojan Požar stated in an interview with Nova24TV that he joined the Institute for the Protection of Victims of the Parliamentary Inquiry 2022-26 as a co-founder because he wanted to more effectively highlight alleged abuses. He mentioned Tamara Vonta, Vesna Vuković, and Tomaž Modic as responsible individuals and said that Robert Golob gave the green light for their actions. He rejected the accusation that the institute is politically or right-leaning. He cited their diversity as evidence that the founders come from different political backgrounds. Požar mentioned that he appeared before the commission as a witness, while the company he leads was being investigated. He claimed that more than 90 percent of the questions during the several-hour hearing did not pertain to the topic of the commission and that he was accused of having published too many articles about Golob as a journalist. According to him, the articles were printed and placed before Vonta. He alleged that Vonta, despite reviewing the bank accounts of him and his company, which the commission allegedly accessed illegally, requested his hearing. Požar described this as a planned attempt at personal, journalistic, and business discreditation. He also mentioned that the institute filed a complaint against Vonta and that he expects sanctions against her and the leadership of the parliamentary inquiry. #žurnalizem #politika #parlament (translated)

The opposition is scaring that NGOs will be left without money. Instead of talking about helping children with rare diseases, the discussion revolves around 12 million euros, which is only 1.6% of 723 million euros in public funds that NGOs received last year! What about the children whose health insurance does not cover treatment? Who will take care of them? This must remain the essence of the discussion! #NevladneOrganizacije #Otrok #Pomoč (translated)

Ameriška centralna banka je na septembrskem zasedanju zvišala obrestno mero, predvsem zaradi naraščajoče inflacije, ki presega ciljno raven, kar je dodatno vplivalo na stabilnost kapitalskih trgov in privedlo do razprave o varnosti umetne inteligence. #Inflacija #ObrestneMere #UmetnaInteligenca

⚫ RUBIKON JE PRESTOPLJEN. Izjava poslanca Martina Premka je zame primer nedopustnega in sovražnega političnega diskurza. 🕯️ Posmehovati se @JJansaSDS zaradi usode njegovega očeta, ki se je v času povojnih pobojev po spletu okoliščin rešil iz brezna, pomeni poseči v eno najtežjih in najbolj bolečih poglavij naše zgodovine. S takšnim načinom govora je bila po mojem mnenju prestopljena meja humanizma, človečnosti in dostojanstva, ki bi moralo biti temelj vsake razprave v slovenskem parlamentu. ⚠️ Če ideološko sovraštvo pripelje tako daleč, da postanejo celo povojna morišča in trpljenje svojcev sredstvo za poniževanje političnega nasprotnika, potem se moramo zelo resno vprašati, kam smo kot družba prišli. Sam takšen pojav razumem kot eno od oblik tega, čemur pravim #levifašizem . 🇸🇮 Državni zbor mora biti prostor zgodovinskega spomina, odgovornosti in narodne zrelosti. Prostor, kjer se o tragedijah po drugi svetovni vojni govori s spoštovanjem in kjer se iz zgodovine učimo — ne pa prostor, kjer se iz najglobljih ran slovenskega naroda dela politični posmeh. 🔴 Tukaj je meja dokončno prestopljena. Zame po takšni izjavi ni več prostora za relativiziranje, izmikanje ali politične izgovore. Martin Premk mora prevzeti politično odgovornost. Z odstopom‼️‼️ Po mojem prepričanju po takšnem ravnanju ne more več verodostojno opravljati poslanske funkcije. Zato pozivam, vse kolegice in kolege, da takšnemu ekstremnemu sovražnemu diskurzu #MARTINPREMK pokažemo vrata #državnizbor ‼️ #levifašizem #državnizbor #politika

Ko Inštitut 8. marec zamolči dejstva in pri ZIURS pogosto ne razpravlja o tem, kaj zakon dejansko določa. 1. Pravljica o davčni reformi samo za najbogatejše ne zdrži prvega branja zakona Trditev: zakon naj bi zniževal davke samo tistim s plačo 7.500 EUR in več. Dejstvo: ta številka se nanaša na razvojno kapico pri socialnih prispevkih, ne pa na celoten paket sprememb. Predstaviti jo kot dokaz, da je ves zakon pisan izključno za najvišje plače, je preprosto zavajajoče. Zakon med drugim znižuje DDV na določena osnovna živila, omogoča začasno nižji DDV na energente, spreminja sistem normirancev, uvaja ugodnejšo prispevno osnovo za nekatere samozaposlene z nizkimi prihodki, odpravlja prispevek za dolgotrajno oskrbo za določene skupine in omogoča polno pokojnino ob nadaljnji delovni aktivnosti. Zaključek: čeprav razvojna kapica neposredno pomaga višjim plačam, zakon vsebuje tudi ukrepe, ki se nanašajo na širši krog ljudi. Teh ukrepov ni mogoče kar izbrisati iz slike, ker motijo politično sporočilo. 2. Zdravniki ne dobijo bianco menice za delo pri zasebnikih Trditev: zakon naj bi zdravnikom ponovno odprl vrata k zasebnikom. Dejstvo: dodatno delo ni prosta izbira zdravnika, ampak je vezano na predhodno pisno soglasje direktorja, časovno omejitev in pogoje delovanja javnega zavoda. Zdravstveni delavec mora dobiti predhodno pisno soglasje direktorja javnega zavoda, soglasje velja največ 12 mesecev, dodatno delo pa je praviloma omejeno na osem ur tedensko. Soglasje je dovoljeno le, če dodatno delo ne povzroči škode ali motenj javnemu zavodu in če zavod sam nima potrebe po tem dodatnem delu. Zaključek: strašiti z množičnim begom zdravnikov k zasebnikom ob takšnih omejitvah pomeni spregledati bistvo določbe: dodatno delo je nadzorovano, pogojeno in odvisno od javnega zavoda. Poleg tega zagotavlja boljši dostop do zdravnikov. 3. Tudi pri koncesionarjih se priročno pozablja na Ustavno sodišče Trditev: zakon naj bi omogočil izplačevanje dobičkov iz javnega denarja. Dejstvo: ZIURS res posega v režim presežkov pri koncesionarjih, toda razprava, ki zamolči ustavnosodno ozadje, je namerno nepopolna. Ustavno sodišče je v zadevah U-I-194/17 in U-I-59/18 presojalo omejevanje razpolaganja s presežki pri koncesijski zdravstveni oziroma lekarniški dejavnosti ter pri zdravstveni dejavnosti opozorilo na nesorazmeren poseg v svobodno gospodarsko pobudo. Zaključek: kdor govori samo o »privatizaciji«, zamolči ključni del zgodbe: država pri koncesionarjih ne ureja praznega prostora, ampak področje, kjer so omejitve že padle pod ustavnosodno presojo. 4. »Loredanov eksperiment« je politična etiketa, ne pravna analiza Trditev: zakon naj bi ponovil Loredanov eksperiment, prelil desetine milijonov zasebnikom in ljudi potisnil k plačevanju storitev s kreditno kartico. Dejstvo: to ni citat zakona, ampak politična manipulacija, ki iz možnosti sodelovanja različnih izvajalcev naredi vnaprej določen katastrofični scenarij. Možnost sodelovanja različnih izvajalcev pri zdravstvenih storitvah sama po sebi ne pomeni ponovitve določenega preteklega ukrepa, izplačila »desetin milijonov« ali daljših čakalnih vrst. Zaključek: če želiš kritizirati zakon, kritiziraj njegove člene. Če pa govoriš o kreditnih karticah, desetinah milijonov in kolapsu sistema, moraš priznati, da govoriš o politični napovedi, ne o besedilu ZIURS. 5. Pri Airbnb ne gre za konec regulacije, ampak za priročno pretiravanje Trditev: zakon naj bi ustavil omejitve in regulacijo Airbnb. Dejstvo: ZIURS ne briše regulacije, ampak začasno odlaga uporabo nekaterih novih pravil. Razlika med odlogom in odpravo ni malenkost, temveč bistvo. Zaključek: govoriti o razgradnji regulacije, ko zakon določa predvsem časovni odlog, je retorično učinkovito, pravno pa precej površno in ponovno zavajajoče. 6. Pri najemninah kritika izpusti ravno tisto izjemo, ki ji ne ustreza Trditev: zakon naj bi koristil zgolj tistim, ki služijo z oddajanjem nepremičnin. Dejstvo: poleg znižanja splošne stopnje zakon uvaja tudi 5-odstotno stopnjo za oddajanje mladim do 30 let ali družinam z otrokom, ki tam dejansko prebivajo! Zaključek: če izpustiš olajšavo za mlade in družine, lahko res ustvariš vtis darila rentnikom. A tak vtis nastane šele, ko iz argumenta odstraniš neprijetno pomemben podatek. 7. Proračunska luknja še ni avtomatično rezanje države Trditev: zakon naj bi povzročil skoraj milijardno luknjo in zato manj pokojnin, zdravstva, šolstva ter socialne države. Dejstvo: proračunski učinek zakona ni isto kot neposredna odločitev o rezanju posameznih javnih storitev. Proračunski učinek je odvisen tudi od gospodarske rasti, zaposlenosti, višjih davčnih osnov, potrošnje, racionalizacije izdatkov in prihodnje fiskalne politike. Zaključek: trditev »manj prihodkov pomeni manj zdravstva, pokojnin in šolstva« je politični slogan, ne pravna posledica ZIURS. Lahko je predmet razprave, ni pa pošteno predstavljena kot dejstvo iz zakona. #zakon #politika #gospodarstvo

Za zgodovinski spomin: že minister dr. Lovro Šturm je leta 2000 šolam priporočil izobešanje slovenske zastave ob zaključku šolskega leta. Leta 2008 je bila v času ministra Milana Zvera v ZOFVI zapisana obveznost, da imajo vzgojno-izobraževalni zavodi slovensko zastavo stalno izobešeno. Tako tedaj kot danes so ukrepe, namenjene krepitvi zavesti o državni pripadnosti, spremljale burne javne razprave. Danes jih sproža odločitev, da učencem in dijakom podarimo slovensko zastavo in Ustavo Republike Slovenije. Zastava in Ustava nista simbola ene politične strani, temveč naše skupne države. Šola pa je prostor, kjer morajo mladi spoznavati njene temelje ter razvijati spoštovanje do skupnosti, ki ji pripadajo. #Slovenija #Zastava #Vzgoja

Tekma med ZDA in Kitajsko razkriva protislovja umetne inteligence, kjer Kitajske odprte rešitve z nižjimi cenami postavljajo podjetja, kot sta Anthropic in OpenAI, v težak položaj ter spodbujajo razprave o nadzoru naprednih AI programov, ki lahko povzročijo znatno škodo. #umetnainteligenca #OpenAI #tehnologija

.@poglajen: Včeraj smo podprli odlok o razpisu referenduma noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Izjemno se veselimo širše družbene razprave, v kateri se bo tudi jasno pokazalo, kdo je ZA pregon korupcije in kdo proti. 😉 11. oktobra smo ZA! ✅ https://t.co/tZflzJQw6w #korupcija #referendum #politika

V Sloveniji se razvija spor med kmetijskim in turističnim sektorjem glede namere o uvedbi turističnega evra, ki naj bi služil kot prispevek za hribovske in gorske kmetije, pri čemer turistični delavci opozarjajo na potrebo po vključitvi v razprave in se protivijo enostranskim pobudam, ki jih vidijo kot potencialno obremenitev njihovega sektorja. #Turizem #Kmetijstvo #TurističniEvro

RTV Slovenija ponovno briše mejo med novinarstvom in aktivizmom. Čustveno, napadalno in enostransko vodenje intervjuja z Manico Janežič je pustilo vtis potrjevanja ene politične zgodbe, ne pa kritičnega soočenja argumentov. Namesto resne razprave o učinkovitosti slovenskega sodstva in tožilstva ter zaupanju ljudi smo poslušali predvsem politične očitke. Od javne RTV pričakujem več profesionalne distance in enaka merila za vse. #novinarstvo #aktualno #mediji

Argentinska podpredsednica Victoria Villarruel je pred polfinalno tekmo svetovnega prvenstva v nogometu med Argentino in Anglijo poudarila povezanost med športnim spopadom in zgodovinskim sporom glede suverenosti Falklandskih otokov, kar je ponovno vzbudilo razprave o tem ozemeljskem vprašanju. #Nogomet #Malvini #SP2026