Search

📌 Vedoucí ministerského odboru rozhodl, že firma Ridera Bohemia není viníkem navezení 568 tisíc tun odpadů do areálu v Ostravě. 👉 Do usnesení zkopíroval argumenty, které mu krátce před tím firma poslala. Včetně pravopisných chyb. https://t.co/tLD09K8Trj #Ostrava #odpad #RideraBohemia

Vedoucí ministerského odboru rozhodl, že firma Ridera Bohemia není viníkem navezení 568 tisíc tun odpadů do areálu v Ostravě. Do usnesení zkopíroval argumenty, které mu krátce před tím firma poslala. Včetně pravopisných chyb. ⬇️⬇️⬇️ https://t.co/7ny1MiVeYv #Odpady #Ostrava #Ridera

Že taky milujete, když ze sebe @PatrikNacher dospěle a úplně dobrovolně udělá naprostého blbečka? A ano, z "dvojího metru" si vytvořil už takovou obsesi, že ho vidí doslova všude... Děje se právě teď, doporučuji sledovat online 😆 Kdo jste v bloku, klikněte u něj na profilu na jeho odpovědi... #pravopis #žvástydvojmetru #nachersi #nachersi #žvástydvojmetru #humor

Arhimed je bil na svoji tablici, ko ga je ubil rimski vojak. Zveni naravno? Ne ravno. In vendar lahko prav tam končamo, če preteklost dovolj »posodobimo«. Skoraj vsaka kultura pozna posodobljene izdaje starejših avtorjev, skupaj z razpravami o pravopisu, besedišču, uredniških opombah in prilagajanju sodobnemu bralcu. Neki starinar mi je nekoč rekel, da »patina časa daje vrednost« in lahko pomeni razliko med izvirnikom in poceni kopijo. Odprem »Nedeljske eseje« Constantina Noice, pridem do založnikovega predgovora v izdaji Humanitas iz leta 1992 in izvem, da je bil »pravopis posodobljen«. Branje Noice bi lahko bilo sprehod skozi trideseta in štirideseta leta 20. stoletja. Namesto tega se sprehajamo z modernimi očali, udobno nameščeni v Uberju, brez skrbi, da bi se izgubili — torej da ne bi razumeli besed tistega časa, ki bi jih lahko preprosto »prevedli« v opombah pod črto. Kaj pa, če bi vzeli tudi časopise iz tistega obdobja in jih »posodobili«? Morda bi lahko naredili še rebranding takratnih oglasov, da našim nevronom ne bi bilo treba preveč delati, kot da bi bili v escape roomu. Zakaj bi se ustavili tukaj? Posodobili bi lahko tudi učbenike zgodovine in zapisali, da je Arhimeda iz Sirakuz ubil rimski vojak, medtem ko je na svoji tablici reševal matematiko. Osnovna ideja ostane ista, kajne? Izgine samo obdobje. In še nekaj: zakaj matematiki ne »posodobijo« Pitagore? Lahko spremenijo zapis. Dokaz lahko razložijo drugače. Risbo lahko celo izdelajo na spletu z animacijo, ki nastaja pred očmi učencev. Toda Pitagorov izrek ostane Pitagorov izrek. Ko torej beremo starejšega avtorja, zakaj ne bi ohranili tudi jezika njegovega časa — sodobne razlage pa dali v opombe? In še zadnje vprašanje za Humanitas in za tiste, ki delajo na univerzitetnih literarnih in filoloških oddelkih: če vas bodo današnji šolarji čez nekaj desetletij »posodobili« z # in emojiji, vam bo to všeč? #Humanitas #ConstantinNoica #Noica #NedeljskiEseji #Arhimed #Pitagora #Hashtag #Emoji #MrStorywise #PosodobljenPravopis #ZgodovinaJezika #20260920_1926 #Slovenščina #Slovenian #Literatura #Zgodovina #ExYugoslavia #ExIugoslavia

Arhimed je bio za svojim tabletom kada ga je ubio rimski vojnik. Zvuči prirodno? Ne baš. A ipak, upravo tu možemo stići ako prošlost dovoljno „ažuriramo“. Gotovo svaka kultura ima modernizovana izdanja starijih autora, uz rasprave o pravopisu, rječniku, uredničkim bilješkama i prilagođavanju savremenom čitaocu. Jedan antikvar mi je jednom rekao da „patina vremena daje vrijednost“ i može praviti razliku između originala i jeftine kopije. Otvaram „Nedjeljne eseje“ Constantina Noice, dolazim do predgovora izdavača u izdanju Humanitasa iz 1992. godine i saznajem da je „pravopis ažuriran“. Čitanje Noice moglo je biti šetnja kroz tridesete i četrdesete godine 20. vijeka. Umjesto toga, tom epohom šetamo s modernim naočalama, udobno smješteni u Uberu, bez straha da ćemo se izgubiti — odnosno da nećemo razumjeti riječi tog vremena, koje su jednostavno mogle biti „prevedene“ u fusnotama. Šta bi bilo kada bismo uzeli i novine iz tog vremena pa ih „ažurirali“? A možda bismo mogli uraditi i rebranding tadašnjih reklama, kako ne bismo previše opterećivali svoje neurone, kao da smo u escape roomu. Zašto stati tu? Mogli bismo ažurirati i udžbenike istorije i napisati da je Arhimeda iz Sirakuze ubio rimski vojnik dok je radio matematiku na svom tabletu. Osnovna ideja ostaje ista, zar ne? Samo epoha nestaje. I još nešto: zašto matematičari ne „ažuriraju“ Pitagoru? Mogu promijeniti oznake. Mogu drugačije objasniti dokaz. Mogu čak napraviti crtež online, pomoću animacije koja nastaje pred očima učenika. Ali Pitagorina teorema ostaje Pitagorina teorema. Pa kada čitamo starijeg autora, zašto ne bismo sačuvali i jezik njegovog vremena — a savremena objašnjenja stavili u fusnote? I još jedno posljednje pitanje za Humanitas i za one koji rade na univerzitetskim književnim i filološkim odsjecima: ako vas današnji školarci za nekoliko decenija „ažuriraju“ pomoću # i emojija, da li bi vam to odgovaralo? #Humanitas #ConstantinNoica #Noica #NedjeljniEseji #Arhimed #Pitagora #Hashtag #Emoji #MrStorywise #AžuriraniPravopis #IstorijaJezika #20260920_1926 #Crnogorski #Montenegrin #Književnost #Istorija #ExYugoslavia #ExIugoslavia

Gotovo svaka kultura ima modernizovana izdanja starijih autora, uz rasprave o pravopisu, rječniku, uredničkim bilješkama i prilagođavanju savremenom čitaocu. Jedan antikvar mi je jednom rekao da „patina vremena daje vrijednost“ i može praviti razliku između originala i jeftine kopije. Otvaram „Nedjeljne eseje“ Constantina Noice, dolazim do predgovora izdavača u izdanju Humanitasa iz 1992. godine i saznajem da je „pravopis ažuriran“. Čitanje Noice moglo je biti šetnja kroz tridesete i četrdesete godine 20. vijeka. Umjesto toga, tom epohom šetamo s modernim naočarima, udobno smješteni u Uberu, bez straha da ćemo se izgubiti — odnosno da nećemo razumjeti riječi tog vremena, koje su jednostavno mogle biti „prevedene“ u fusnotama. Šta bi bilo kada bismo uzeli i novine iz tog vremena pa ih „ažurirali“? A možda bismo mogli uraditi i rebranding tadašnjih reklama, kako ne bismo previše opterećivali svoje neurone, kao da smo u escape roomu. Zašto stati tu? Mogli bismo ažurirati i udžbenike istorije i napisati da je Arhimeda iz Sirakuze ubio rimski vojnik dok je radio matematiku na svom tabletu. Osnovna ideja ostaje ista, zar ne? Samo epoha nestaje. I još nešto: zašto matematičari ne „ažuriraju“ Pitagoru? Mogu promijeniti oznake. Mogu drugačije objasniti dokaz. Mogu čak napraviti crtež online, pomoću animacije koja nastaje pred očima učenika. Ali Pitagorina teorema ostaje Pitagorina teorema. Pa kada čitamo starijeg autora, zašto ne bismo sačuvali i jezik njegovog vremena — a savremena objašnjenja stavili u fusnote? I još jedno posljednje pitanje za Humanitas i za one koji rade na univerzitetskim književnim i filološkim odsjecima: ako vas današnji školarci za nekoliko decenija „ažuriraju“ pomoću # i emojija, da li bi vam to odgovaralo? #Humanitas #ConstantinNoica #Noica #NedjeljniEseji #Arhimed #Pitagora #Hashtag #Emoji #MrStorywise #AžuriraniPravopis #IstorijaJezika #20260920_1926 #Crnogorski #Književnost #Istorija #ExYugoslavia #ExIugoslavia

Gotovo svaka kultura ima modernizirana izdanja starijih autora, uz rasprave o pravopisu, rječniku, uredničkim bilješkama i prilagođavanju savremenom čitaocu. Jedan antikvar mi je jednom rekao da „patina vremena daje vrijednost“ i može praviti razliku između originala i jeftine kopije. Otvaram „Nedjeljne eseje“ Constantina Noice, dolazim do predgovora izdavača u izdanju Humanitasa iz 1992. godine i saznajem da je „pravopis ažuriran“. Čitanje Noice moglo je biti šetnja kroz tridesete i četrdesete godine 20. stoljeća. Umjesto toga, tom epohom šetamo s modernim naočalama, udobno smješteni u Uberu, bez straha da ćemo se izgubiti — odnosno da nećemo razumjeti riječi tog vremena, koje su jednostavno mogle biti „prevedene“ u fusnotama. Šta bi bilo kada bismo uzeli i novine iz tog vremena pa ih „ažurirali“? A možda bismo mogli uraditi i rebranding tadašnjih reklama, kako ne bismo previše opterećivali svoje neurone, kao da smo u escape roomu. Zašto stati tu? Mogli bismo ažurirati i udžbenike historije i napisati da je Arhimeda iz Sirakuze ubio rimski vojnik dok je radio matematiku na svom tabletu. Osnovna ideja ostaje ista, zar ne? Samo epoha nestaje. I još nešto: zašto matematičari ne „ažuriraju“ Pitagoru? Mogu promijeniti oznake. Mogu drugačije objasniti dokaz. Mogu čak napraviti crtež online, pomoću animacije koja nastaje pred očima učenika. Ali Pitagorina teorema ostaje Pitagorina teorema. Pa kada čitamo starijeg autora, zašto ne bismo sačuvali i jezik njegovog vremena — a savremena objašnjenja stavili u fusnote? I još jedno posljednje pitanje za Humanitas i za one koji rade na univerzitetskim književnim i filološkim odsjecima: ako vas današnji školarci za nekoliko decenija „ažuriraju“ pomoću # i emojija, da li bi vam to odgovaralo? #Humanitas #ConstantinNoica #Noica #NedjeljniEseji #Arhimed #Pitagora #Hashtag #Emoji #MrStorywise #AžuriraniPravopis #HistorijaJezika #20260920_1926 #Bosanski #Književnost #Historija #ExYugoslavia #ExIugoslavia

Gotovo svaka kultura ima modernizovana izdanja starijih autora, uz rasprave o pravopisu, rečniku, uredničkim beleškama i prilagođavanju savremenom čitaocu. Jedan antikvar mi je jednom rekao da „patina vremena daje vrednost“ i može da napravi razliku između originala i jeftine kopije. Otvaram „Nedeljne eseje“ Constantina Noice, dolazim do predgovora izdavača u izdanju Humanitasa iz 1992. godine i saznajem da je „pravopis ažuriran“. Čitanje Noice moglo je biti šetnja kroz tridesete i četrdesete godine 20. veka. Umesto toga, tom epohom šetamo s modernim naočarima, udobno smešteni u Uberu, bez straha da ćemo se izgubiti — odnosno da nećemo razumeti reči tog vremena, koje su jednostavno mogle biti „prevedene“ u fusnotama. Šta bi bilo kada bismo uzeli i novine iz tog vremena pa ih „ažurirali“? A možda bismo mogli da uradimo i rebranding tadašnjih reklama, kako ne bismo previše opterećivali svoje neurone, kao da smo u escape roomu. Zašto stati tu? Mogli bismo da ažuriramo i udžbenike istorije i napišemo da je Arhimeda iz Sirakuze ubio rimski vojnik dok je radio matematiku na svom tabletu. Osnovna ideja ostaje ista, zar ne? Samo epoha nestaje. I još nešto: zašto matematičari ne „ažuriraju“ Pitagoru? Mogu da promene oznake. Mogu drugačije da objasne dokaz. Mogu čak i da naprave crtež online, pomoću animacije koja nastaje pred očima učenika. Ali Pitagorina teorema ostaje Pitagorina teorema. Pa kada čitamo starijeg autora, zašto ne bismo sačuvali i jezik njegovog vremena — a savremena objašnjenja stavili u fusnote? I još jedno poslednje pitanje za Humanitas i za one koji rade na univerzitetskim književnim i filološkim odsecima: ako vas današnji školarci za nekoliko decenija „ažuriraju“ pomoću # i emodžija, da li bi vam to odgovaralo? #Humanitas #ConstantinNoica #Noica #NedeljniEseji #Arhimed #Pitagora #Hashtag #Emoji #MrStorywise #AžuriraniPravopis #IstorijaJezika #20260920_1926 #Srpski #Književnost #Istorija #ExYugoslavia #ExIugoslavia

Gotovo svaka kultura ima modernizirana izdanja starijih autora, zajedno s raspravama o pravopisu, rječniku, uredničkim bilješkama i prilagodbi suvremenom čitatelju. Jedan mi je antikvar jednom rekao da „patina vremena daje vrijednost“ i može činiti razliku između originala i jeftine kopije. Otvaram „Nedjeljne eseje“ Constantina Noice, dolazim do predgovora izdavača u izdanju Humanitasa iz 1992. godine i saznajem da je „pravopis ažuriran“. Čitanje Noice moglo je biti šetnja kroz 1930-e i 1940-e godine. Umjesto toga, tom se epohom šećemo s modernim naočalama, udobno smješteni u Uberu, bez straha da ćemo se izgubiti — odnosno da nećemo razumjeti riječi toga vremena, koje su se jednostavno mogle „prevesti“ u bilješkama na dnu stranice. Što kada bismo uzeli i novine iz tog vremena pa ih „ažurirali“? A možda bismo mogli napraviti i rebranding tadašnjih reklama, kako ne bismo previše opterećivali svoje neurone, kao da smo u escape roomu. Zašto stati na tome? Mogli bismo ažurirati i udžbenike povijesti te napisati da je Arhimeda iz Sirakuze ubio rimski vojnik dok je rješavao matematiku na svom tabletu. Osnovna ideja ostaje ista, zar ne? Samo epoha nestaje. I još nešto: zašto matematičari ne „ažuriraju“ Pitagoru? Mogu promijeniti oznake. Mogu drukčije objasniti dokaz. Mogu čak i izraditi crtež online, pomoću animacije koja nastaje pred očima učenika. Ali Pitagorin poučak ostaje Pitagorin poučak. Pa kad čitamo starijeg autora, zašto ne bismo sačuvali i jezik njegova vremena — a suvremena objašnjenja stavili u bilješke? I još jedno posljednje pitanje za Humanitas i za one koji rade na sveučilišnim književnim i filološkim odsjecima: ako vas današnji školarci za nekoliko desetljeća „ažuriraju“ pomoću # i emojija, bi li vam to odgovaralo? #Humanitas #ConstantinNoica #Noica #NedjeljniEseji #Arhimed #Pitagora #Hashtag #Emoji #MrStorywise #AžuriraniPravopis #PovijestJezika #20260920_1926 #Hrvatski #Književnost #Povijest #ExYugoslavia #ExIugoslavia

Skoraj vsaka kultura pozna posodobljene izdaje starejših avtorjev, skupaj z razpravami o pravopisu, besedišču, uredniških opombah in prilagajanju sodobnemu bralcu. Neki starinar mi je nekoč rekel, da »patina časa daje vrednost« in lahko pomeni razliko med izvirnikom in poceni kopijo. Odprem »Nedeljske eseje« Constantina Noice, pridem do založnikovega predgovora v izdaji Humanitas iz leta 1992 in izvem, da je bil »pravopis posodobljen«. Branje Noice bi lahko bilo sprehod skozi trideseta in štirideseta leta 20. stoletja. Namesto tega se sprehajamo z modernimi očali, udobno nameščeni v Uberju, brez skrbi, da bi se izgubili — torej da ne bi razumeli besed tistega časa, ki bi jih lahko preprosto »prevedli« v opombah pod črto. Kaj pa, če bi vzeli tudi časopise iz tistega obdobja in jih »posodobili«? Morda bi lahko naredili še rebranding takratnih oglasov, da našim nevronom ne bi bilo treba preveč delati, kot da bi bili v escape roomu. Zakaj bi se ustavili tukaj? Posodobili bi lahko tudi učbenike zgodovine in zapisali, da je Arhimeda iz Sirakuz ubil rimski vojak, medtem ko je na svoji tablici reševal matematiko. Osnovna ideja ostane ista, kajne? Izgine samo obdobje. In še nekaj: zakaj matematiki ne »posodobijo« Pitagore? Lahko spremenijo zapis. Dokaz lahko razložijo drugače. Risbo lahko celo izdelajo na spletu z animacijo, ki nastaja pred očmi učencev. Toda Pitagorov izrek ostane Pitagorov izrek. Ko torej beremo starejšega avtorja, zakaj ne bi ohranili tudi jezika njegovega časa — sodobne razlage pa dali v opombe? In še zadnje vprašanje za Humanitas in za tiste, ki delajo na univerzitetnih literarnih in filoloških oddelkih: če vas bodo današnji šolarji čez nekaj desetletij »posodobili« z # in emojiji, vam bo to všeč? #Humanitas #ConstantinNoica #Noica #NedeljskiEseji #Arhimed #Pitagora #Hashtag #Emoji #MrStorywise #PosodobljenPravopis #ZgodovinaJezika #20260920_1926 #Slovenščina #Literatura #Zgodovina #ExYugoslavia #ExIugoslavia

Takmer každá kultúra má modernizované vydania starších autorov a spolu s nimi aj diskusie o pravopise, slovnej zásobe, redakčných poznámkach či prispôsobení súčasnému čitateľovi. Jeden starožitník mi kedysi povedal, že „patina času pridáva hodnotu“ a môže byť tým, čo odlišuje originál od lacnej kópie. Otváram „Nedeľné eseje“ Constantina Noicu, dostávam sa k predslovu vydavateľa vo vydaní Humanitas z roku 1992 a zisťujem, že „pravopis bol aktualizovaný“. Čítať Noicu mohlo znamenať prechádzku 30. a 40. rokmi 20. storočia. Namiesto toho sa touto dobou prechádzame s modernými okuliarmi, pohodlne usadení v Uberi a bez obáv, že sa stratíme — teda že neporozumieme slovám vtedajšej doby, ktoré mohli byť jednoducho „preložené“ v poznámkach pod čiarou. Čo keby sme vzali aj dobové noviny a „aktualizovali“ ich? A možno by sme mohli urobiť rebranding aj vtedajším reklamám, aby sme svoje neuróny nemuseli príliš namáhať, akoby sme boli v escape roome. Prečo sa zastaviť tu? Mohli by sme aktualizovať aj učebnice dejepisu a napísať, že Archimedes zo Syrakúz bol zabitý rímskym vojakom, zatiaľ čo počítal matematiku na svojom tablete. Základná myšlienka zostáva rovnaká, však? Len doba zmizne. A ešte niečo: prečo matematici „neaktualizujú“ Pytagora? Môžu zmeniť zápis. Môžu dôkaz vysvetliť inak. Môžu dokonca vytvoriť obrázok online pomocou animácie, ktorá vzniká priamo pred očami žiakov. Ale Pytagorova veta zostáva Pytagorovou vetou. Keď teda čítame staršieho autora, prečo nezachovať aj jazyk jeho doby — a moderné vysvetlenia neumiesťniť do poznámok? A posledná otázka pre Humanitas a pre tých, ktorí pôsobia na univerzitných literárnych a filologických fakultách: ak vás dnešní školáci o niekoľko desaťročí „aktualizujú“ pomocou # a emoji, bude vám to vyhovovať? #Humanitas #ConstantinNoica #Noica #NedeľnéEseje #Archimedes #Pytagoras #Hashtag #Emoji #MrStorywise #AktualizovanýPravopis #DejinyJazyka #20260920_1926 #Slovenčina #Literatúra #História #ExCehoslovacia

Téměř každá kultura má modernizovaná vydání starších autorů a spolu s nimi i diskuse o pravopisu, slovní zásobě, redakčních poznámkách nebo přizpůsobení současnému čtenáři. Jeden starožitník mi kdysi řekl, že „patina času dodává hodnotu“ a může být tím, co odlišuje originál od levné kopie. Otevírám „Nedělní eseje“ Constantina Noiky, dostávám se k předmluvě nakladatele ve vydání Humanitas z roku 1992 a zjišťuji, že „pravopis byl aktualizován“. Číst Noiku mohlo znamenat procházku třicátými a čtyřicátými lety 20. století. Místo toho se touto dobou procházíme s moderními brýlemi, pohodlně usazeni v Uberu a bez obav, že se ztratíme — tedy že neporozumíme slovům tehdejší doby, která mohla být jednoduše „přeložena“ v poznámkách pod čarou. Co kdybychom vzali také dobové noviny a „aktualizovali“ je? A možná bychom mohli udělat rebranding i tehdejším reklamám, abychom své neurony nemuseli příliš namáhat, jako bychom byli v escape roomu. Proč se zastavovat tady? Mohli bychom aktualizovat také učebnice dějepisu a napsat, že Archimédes ze Syrakus byl zabit římským vojákem, zatímco počítal matematiku na svém tabletu. Základní myšlenka zůstává stejná, ne? Jen doba zmizí. A ještě něco: proč matematici „neaktualizují“ Pythagora? Mohou změnit zápis. Mohou důkaz vysvětlit jinak. Mohou dokonce vytvořit obrázek online pomocí animace, která vzniká přímo před očima žáků. Ale Pythagorova věta zůstává Pythagorovou větou. Když tedy čteme staršího autora, proč nezachovat také jazyk jeho doby — a moderní vysvětlení neumístit do poznámek? A poslední otázka pro Humanitas a pro ty, kdo působí na univerzitních literárních a filologických fakultách: pokud vás dnešní školáci za několik desetiletí „aktualizují“ pomocí # a emoji, bude vám to vyhovovat? #Humanitas #ConstantinNoica #Noica #NedělníEseje #Archimédes #Pythagoras #Hashtag #Emoji #MrStorywise #AktualizovanýPravopis #DějinyJazyka #20260920_1926 #Čeština #Literatura #Historie

Vzhledem k alarmujícímu nárůstu neúspěšnosti uchazečů v učitelských oposicích ve španělských komunitách, kde více než 50 % aspirantů neprošlo kvůli častým pravopisným chybám a nedostatečné přípravě, se diskutuje o potřebě reformy zkušebního systému a aktualizaci učebních osnov. #OposicionesDocentes #FaltasDeOrtografía #EducaciónEspaña

Članek se osredotoča na spore glede sprememb v slovenščini, ki se pojavljajo zaradi prizadevanj za večjo vključitev žensk in članov LGBTQI skupnosti, ter kritizira nejasnosti in zapletenosti, ki jih te spremembe prinašajo v slovnični rabi, kar vodi do vprašanja, kdo naj bi bil zmagovalec v tako imenovani pravopisni vojni. #jezik #enakopravnost #spol

Rajchl s hrubkou v pravopisu gratuluje “Bruselu a tajným službám” za vítězství Magyara. 8 milionů Maďarů šlo k volbám s historicky nejvyšší účastí a rozhodlo demokraticky. Ale to je přece podezřelé, ne? Příště asi Rajchl řekne, že za jeho prohrou v anketě o nejlepšího právníka stojí George Soros a tajemný mezigakaktický národ Ašteřanů😂😂😂 “Maďaři si brzy budou říkat zlatej Orbán.” - Rajchl, 2026. Mezitím Maďaři: skandují na náměstích, pláčou dojetím a slaví konec 16 let autokracie. Ale jistě, Jindro, určitě jim chybí ničení státních médií a Orbánem ovlivňovaný soudní systém. Rajchl je přesvědčen, že Magyar URČITĚ otevře Benešovy dekrety. Hezky opakuje konspirační teorii, kterou na internetech převzal od podivínů(https://t.co/3ezd0QXTpr). Zdroj? Rajchlova fantazie. Magyar přitom říká, že chce obnovit V4 a kooperaci v EU. Ale kdo čte, ten se nezblázní - a kdo poslouchá Rajchla, ten zblázní snadno. “Příští rok se k nám přidá Polsko.” Polsko, kde zrovna vládne proevropská koalice Tuska. Rajchlův “suverénní tábor” vypadá čím dál víc jako spolubydlení, kde se postupně odstěhovávají všichni spolubydlící. Zbývají SPD, Trikolora a Svobodní. To je parta! 🏚️ “Fidesz se za 4 roky vrátí.” Strana, co právě dostala historickou nakládačku v demokratických volbách se ve vlhkých snech navrací a Rajchl jako správný fanoušek, který drží dres týmu sestoupeného do třetí ligy a říká: “Počkej, oni se vrátí!” ⚽😂 a zapomíná u toho sdělit: “ale já s neúspěšnou jednoprocentní stranou u toho nebudu”. 😂 Místo veselých fotek z volebního štábu Fideszu a objímání s Orbánem Rajchl sepisuje text plný logických a faktických chyb. Joooo těch proplakaných kapesníčků u Jindry z Wishe bude hodně moc 😂😂😂 #politika #volby #Evropa

Americký deník The New York Times tvrdí, že skutečným tvůrcem Bitcoinu, skrývajícím se pod pseudonymem Satoši Nakamoto, je britský kryptograf Adam Back, přičemž jeho spojení s Nakamotem mají podporovat podobnosti v pravopisných chybách, stylu psaní a jejich společném působení v hnutí cypherpunk. #Bitcoin #SatoshiNakamoto #kryptoměny